v zadnjih tednih se je v javnosti razvila razprava o zahtevnosti letošnje mature, predvsem iz matematike. Ob tem so bile izrečene tako kritike kot strokovni odzivi, tudi s strani Državnega izpitnega centra - RIC. V Obalni dijaški skupnosti smo se v tem kontekstu odločili, da v razpravo prispevamo zmerno in podatkovno podprto perspektivo, ki bo temeljila na dejanski izkušnji dijakov, brez elementov populizma in brez vnaprejšnjih zahtev.

Spoštovani,

v zadnjih tednih se je v javnosti razvila razprava o zahtevnosti letošnje mature, predvsem iz matematike. Ob tem so bile izrečene tako kritike kot strokovni odzivi, tudi s strani Državnega izpitnega centra - RIC. V Obalni dijaški skupnosti smo se v tem kontekstu odločili, da v razpravo prispevamo zmerno in podatkovno podprto perspektivo, ki bo temeljila na dejanski izkušnji dijakov, brez elementov populizma in brez vnaprejšnjih zahtev.

V ta namen smo med dijaki zaključnih letnikov srednjih šol na Primorskem izvedli anonimno raziskavo o izkušnji z letošnjo maturo. Naša raziskava je bila izvedena v drugi polovici junija 2025 prek spletnega vprašalnika, dostopnega dijakom preko družbenih omrežij, šolskih skupin in osebnih omrežij sodelujočih dijakov. V raziskavi je sodelovalo 338 dijakinj in dijakov iz gimnazijskih, strokovnih in poklicnih programov. Največ odgovorov smo prejeli od dijakinj in dijakov Srednje šole Izola (29,6 %), sledijo Šolski center Nova Gorica (11,0 %), Šolski center Postojna (9,8 %), Gimnazija Koper (9,8 %), Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran (9,2 %), Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina (8,3 %), Srednja tehniška šola Koper (5,6 %), Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna (5,0 %), Gimnazija Nova Gorica (3,0 %) ter Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper (2,7 %). Vzorec je bil oblikovan po načelu odprtega in prostovoljnega sodelovanja in torej ni reprezentativen za celotno Slovenijo, a z več kot 300 odgovori predstavlja verodostojen regionalni vpogled, še posebej za Primorsko regijo. Vprašalnik je vseboval kombinacijo zaprtih in odprtih vprašanj, oblikovanih z namenom preverjanja osebne izkušnje dijakov z letošnjo maturo ter njihovih stališč do težavnosti, kriterijev in poštenosti izpitnega procesa. Analiza je bila izvedena ločeno za splošno in poklicno maturo, kar omogoča natančno razmejitev zaznav in izkušenj.

Prejeli smo 111 odgovorov dijakinj in dijakov, ki so opravljali splošno maturo (v nadaljevanju: SM). Povprečna ocena izkušnje z maturo znaša 2,64 (na lestvici 1–5). 45% dijakov SM meni, da je bila matura bistveno težja kot prejšnja leta, 36 % pa da nekoliko težja. 68 % maturantov podpira znižanje kriterijev (trenutno 50 % za uspešno, 30 % za pogojno opravljeno maturo), a večina ob tem izraža zmernost in previdnost. 69 % jih podpira dodaten razmislek RIC in MVI o poštenem vrednotenju, pri čemer ne gre le za rezultat, temveč za občutek poštenosti, preglednosti in upoštevanja okoliščin zlasti v luči nekaterih nalog ali navodil, ki so bila morda za nekatere nejasna ali neustrezno formirana.

Dijakinje in dijaki, ki so opravljali poklicno maturo (v nadaljevanju: PM) so izkušnjo s slednjo povprečno ocenili z 2,38 (na lestvici 1–5). 71 % dijakov PM jo je ocenilo kot bistveno težjo, dodatnih 18 % kot nekoliko težjo v primerjavi s preteklimi polami. Kar 82 % jih podpira znižanje kriterijev, pogosto v navezavi na domnevno višjo zahtevnost nalog pri matematiki. 85 % jih poziva RIC in MVI k nujnemu premisleku o poštenem vrednotenju.

Raziskava jasno pokaže, da večina zaznanega nezadovoljstva in pritiska izhaja iz skupine dijakov poklicne mature, medtem ko gimnazijski maturanti svojo izkušnjo ocenjujejo bolj uravnoteženo. Zato menimo, da je ključnega pomena, da se v javni razpravi ta razlika jasno prepozna in ne obravnava mature kot enotne in enoznačno sporne izkušnje. Kljub občutkom povečane zahtevnosti, ki jih izpostavljajo predvsem dijaki PM, večina dijakov svojo celotno izkušnjo z maturo ne ocenjuje izrazito negativno temveč najpogosteje z oceno 3 (na lestvici 1-5). Iz naše raziskave je tudi razvidno, da dijaki niso proti maturi, želijo pa si, da bi bila matura razumljiva, premišljena in pravična. 

Ob tem tudi izražamo spoštovanje do dela Državnega izpitnega centra, matičnih predmetnih komisij in strokovnih skupin. Razumemo kompleksnost procesa in legitimnost argumentov, ki opozarjajo na nujnost objektivnih standardov. Vendar pa verjamemo, da dijaki, predvsem v poklicnih programih, zaslužijo, da se njihov glas sliši tudi na način, ki ne razvrednoti sistemskih institucij, temveč jim pomaga zaznati, kje in zakaj je lahko občutek neustreznosti sploh nastal.

V duhu sodelovanja, strokovne integritete in podpore mladim predlagamo, da se rezultati letošnje poklicne mature, zlasti pri matematiki, analizirajo z dodatno občutljivostjo za kontekst, razlike v predznanju in izobraževalne specifike poklicnih programov ter, da se javnosti pojasni razlika med splošno in poklicno maturo, saj trenutna percepcija pogosto enači izkušnje obeh skupin, kar ni podprto z dejanskimi podatki.

Predlagamo tudi, da se vzpostavi bolj odprt kanal za refleksijo izkušenj dijakov oziroma evalvacijo izpitov posameznih predmetov, ki ne temelji na množičnih pritiskih, temveč na utemeljenih in strokovno pripravljenih raziskavah, ki bi RIC-u omogočile vpogled v izkušnjo dijakinj in dijakov na maturi. Naš cilj ni diskreditacija sistema, temveč podpora izboljšavam tam, kjer je to smiselno in upravičeno. 

Če bo na voljo priložnost za nadaljnjo strokovno obravnavo ali vključitev v razmislek, smo pripravljeni deliti celotno analizo, grafične prikaze in kvalitativne povzetke odgovorov.

Poudarjamo, da namen raziskave ni bil polemizirati z institucijami in dvomiti v strokovnost zaposlenih na RIC, temveč preveriti, kje se v maturitetnih izpitih nahajajo dejanske točke stiske dijakinj in dijakov ter ali zaznane težave veljajo za celoten sistem oziroma ali se razlikujejo med tipi mature.

S spoštovanjem.

VIR: OBALNA DIJAŠKA SKUPNOST