Inštitut za strateške rešitve (ISR) je v sodelovanju z Hišo EU pripravil dogodek »Finance v primežu geopolitike«, na katerem je kot osrednji gost nastopil minister za finance Klemen Boštjančič.

Ljubljana, 16. julij 2025 – Inštitut za strateške rešitve (ISR) je v sodelovanju z Hišo EU pripravil dogodek »Finance v primežu geopolitike«, na katerem je kot osrednji gost nastopil minister za finance Klemen Boštjančič. V ospredju programa je bila tudi okrogla miza »Liderji novega kova«, na kateri so sodelovali predstavniki NLB, Pošte Slovenije in družbe Coface skupaj z gospodarstveniki, ki v aktualnih razmerah soustvarjajo nove pristope k vodenju, sprejemanju odločitev in upravljanju tveganj.

Dogodek je uvedla vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše, ki je poudarila, da stabilnosti in predvidljivosti v današnjem geopolitičnem okolju ni več mogoče jemati kot danost. Ključna pobuda Evropske komisije na področju financ je strategija za krepitev prihrankov in naložb, katere osrednji cilj je večja odpornost EU na geopolitične šoke. Evropejci letno privarčujemo okoli 1.300 milijard evrov, a kar 300 milijard tega kapitala vsako leto zapusti EU. V prihodnjih letih bo EU za prehod v podnebno nevtralnost, digitalno transformacijo in obrambno avtonomijo potrebovala približno 800 milijard evrov dodatnih vlaganj letno. »Z Unijo prihrankov in naložb želimo to spremeniti, tudi s spodbudnejšimi pogoji za vlagatelje in prebivalce.« Zaključila je z mislijo, da je treba v negotovostih prepoznati tudi razvojni potencial: »Ko ti življenje ponudi limone, narediš limonado. In morda bodo prav ti geopolitični primeži ustvarili nove priložnosti za evropski finančni sistem.«

Na te nove zakonitosti je v uvodnem predavanju z naslovom Velika vrnitev geopolitike opozoril tudi dr. Jure Stojan, direktor raziskav in razvoja na ISR. Po njegovih besedah živimo v času izrazite asimetričnosti, kjer cenovno dostopna sredstva lahko povzročijo nesorazmerno veliko škodo, kar spodnaša tradicionalne predstave o varnosti, moči in nadzoru. »Danes lahko z dronom, vrednim 500 dolarjev, uničiš vojaško opremo v vrednosti več milijonov dolarjev.« V takšnem svetu se mešajo karte v mednarodnih odnosih, zaradi česar je vse težje vključiti geopolitična tveganja v ekonomske modele. »Bolj kot nominalna velikost BDP postaja pomembno vprašanje, za kaj in kako država ta sredstva porablja,« je poudaril.

ZDA vedno zasledujejo svoje interese. Tudi Evropa bi morala biti bolj odločna
V osrednjem pogovoru med direktorjem ISR Tine Kračun in ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, je slednji poudaril, da so razmerja v mednarodnih odnosih danes pogosto presenetljiva, šokantna in, ne nazadnje, tudi nerazumljiva. »Včasih smo v Evropi samoumevno sledili ZDA. Danes, ko nam ZDA sporočajo, da moramo voditi svojo, samostojno politiko, se zdi, da se Evropa v tej novi vlogi ne znajde.«

Po Boštjančičevem mnenju ZDA kot država svojo strategijo ohranjajo, a jo predsednik Trump udejanja brez diplomatskih filtrov, neposredno in nepredvidljivo. Njegova politika je za Evropo v določenem smislu tudi priložnost. »ZDA vedno zasledujejo svoje interese, ki pa niso nujno enaki interesom Evrope.« Kljub temu, izpostavlja, da bi bila napaka, če bi se EU v tem času oddaljila od ZDA in iskala strateško bližino Kitajske. Država ima v tem kompleksnem geopolitičnem okolju specifičen položaj, ki pa ga pogosto ne zna – ali ne upa – ustrezno izkoristiti. »Smo majhni, a prav to je lahko naša prednost. Imamo sposobnost pridobiti zaveznike in zagovarjati ideje, če nastopimo samozavestno in strateško.«

V tem kontekstu je opozoril na premalo razvit kapitalski trg v Sloveniji. »Če želimo večjo finančno odpornost in več virov za razvoj, moramo okrepiti sodelovanje med državo in zasebnim sektorjem. Kapitalski trgi so ključni za podjetja in za ljudi, tudi zato, da se zmanjšuje prevelika odvisnost od bančnega financiranja.« Kot usmeritev za prihodnost je minister izpostavil panoge, kjer ima Slovenija že danes močno osnovo, predvsem v farmaciji in biotehnologiji. »To so področja, kjer imamo znanje, tradicijo in konkurenčne prednosti. Ne moremo biti dobri na vseh frontah, a če znamo izbrati prave, lahko iz te negotovosti postanemo močnejši.«

Liderji novega kova
»Vodje so nekoč odločali na podlagi preteklih izkušenj in podatkov. Danes to ni več mogoče, saj živimo v času predvidljive nerazumnosti,« je poudarila Ivana Vrviščar, članica poslovodstva Pošte Slovenije. Po njenem mnenju se morajo podjetja vse bolj opirati na vedenjsko ekonomijo in kognitivno psihologijo, saj se ljudje v kriznih razmerah odzivajo iracionalno. »Odločitve je treba sprejemati kljub nepopolnim podatkom. Zato je danes ključen tudi pogum.« Po oceni Andreja Lasiča, člana uprave NLB, je Zahodni Balkan zaradi izkušenj s krizami danes odporna regija, kar bi morala biti prednost tudi za Slovenijo. »Ostati moramo prilagodljivi, a povečati ambicioznost. Slovenija ima izjemno nizko zadolženost, a tega kapitala za razvoj ne znamo izkoristiti.« Dodal je, da BDP raste, produktivnost pa temu ne sledi.

Od konca hladne vojne so države izhajale iz predpostavke, da svet deluje racionalno, v zadnjih letih pa smo soočeni s popolnimi iracionalnimi odločitvami, je dejal Sergej Simoniti, direktor podružnice Coface v Sloveniji. »Pomislite na to, kako predsednik Trump zmanjšuje zaupanje v trge z nepredvidljivimi odločitvami. Njegove odločitve je zelo težko analizirati in jih predvidevati, to je največji izziv današnjega časa.« Ocenjuje, da mora slovensko gospodarstvo krepiti fleksibilnost, strateška partnerstva in diverzifikacijo.

Trgovinske vojne in nazadajoča demografija
Svetovni fenomen vseh razvitih gospodarstvo je, da starejše gospodarstvo ne troši in ne prispeva ključno k rasti BDP. Zato je pomembno bistveno izboljšati demografijo, če želimo krepiti gospodarsko rast, je dejal Andrej Lasič. Upa, da se bo Evropa začela povezovati in s tem krepiti enotnost politike, s katero se bo lahko odzivala na poteze ZDA in drugih velikih držav. V razmerah, kjer sta geopolitika in digitalizacija prepleteni, pa se transformira tudi pojem logistike. »Pošta Slovenije deluje kot platforma in strateški partner, ne več le kot klasični logist,« je razložila Vrviščar. V tem pogledu postajajo konkurenti tudi tehnološki velikani. »Amazon letno za logistiko nameni znesek v višini slovenskega BDP. Je to še trgovec ali že logistični velikan?«

Na Zahodnem Balkanu ima Pošta Slovenije izzive z infrastrukturo, od povezljivosti pomorskih luk do intermodalnosti in železniških povezav. Regija je politično in prometno razdrobljena. V tem pogledu bi se lahko naslonili na skandinavski prostor, kjer so poštni operaterji zelo povezani z državo, je dejala. »Danska pošta, na primer, je močan partner države, podobno je v Estoniji.« Poudarila je, da Skandinavci delajo načrte za desetletna vlaganja v infrastrukturo, neodvisno od tega, kako se spreminja vsakokratna politika. V zadnjih letih se je število oboroženih konfliktov, v katerih sodelujejo države, občutno povečalo. A kot je opozoril Simoniti, zgolj kvantiteta vojn še ne pove vsega o dejanski resnosti gospodarskih pretresov. »Obseg in magnituda krize, v kateri se nahajamo, nista nujno v neposredni povezavi s številom konfliktov,« je dejal. Spomnil je na izkušnje iz leta 2008, ko smo doživeli klasično finančno krizo. »Šlo je za krizo, ki jo je bilo mogoče predvideti. Tudi pandemija leta 2020 je bila, čeprav globalna, za zavarovalnice še vedno obvladljiva. Nato pa se je zgodil napad na Ukrajino, ki je razen Američanov ni predvidel nihče.«

Po Simonitijevih besedah smo tako v obdobju, ko tveganja niso več linearna, temveč eksponentna – in pogosto prihajajo iz politično iracionalnega prostora. »Zelo težko je oceniti, kdaj in zakaj bo nastopila naslednja kriza. To je ključna razlika v primerjavi z dobo, ki smo jo zapustili.«

Kako obvladovati tveganja v času negotovosti
Simoniti je opozoril, da je temelj vsakega podjetja dobro poznavanje svojih partnerjev in zaščita pred tveganji. »Zavarovanje terjatev in učinkovita izterjava ostajata osnovna obrambna mehanizma.« Lasič pa dodaja: »Fleksibilnost in ambicioznost – to sta zdaj edini pravi strategiji.« Na vprašanje, ali je povečevanje zalog danes smiselno, Vrviščar odgovarja razdelano. »Zaloge so lahko del rešitve. A ključ bo mikrologistika. Želimo dostavljati kot Amazon.« Poudarja še, da je v takem okolju hitrost odločanja pogosto pomembnejša od popolnosti podatkov.

Foto: ISR / Maks Zupan

Vir:  ISR Inštitut za strateške rešitve (ISR)