V prvi polovici leta so se veleprodajne cene električne energije v EU v povprečju gibale okoli 90 dolarjev za MWh in so bile za 30 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani. K temu naj bi največ prispevale za petino višje cene zemeljskega plina, zvišanje cen emisijskih kuponov ter nižja proizvodnja vetrnih in hidroelektrarn.

Datum objave:

torek, 05. avgust 2025

Avtor:

Brane Janjič

Avtor fotografij:

arhiv Naš stik

V prvi polovici leta so se veleprodajne cene električne energije v EU v povprečju gibale okoli 90 dolarjev za MWh in so bile za 30 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani. K temu naj bi največ prispevale za petino višje cene zemeljskega plina, zvišanje cen emisijskih kuponov ter nižja proizvodnja vetrnih in hidroelektrarn.

Mednarodna Agencija za energijo IEA v najnovejšem poročilu o dogajanju na globalnih trgih z električno energijo v prvi polovici leta 2025 in napovedih za prihodnje leto sicer ugotavlja, da se trenutne terminske cene za leto 2026 v EU v povprečju gibljejo okoli 80 dolarjev za MWh, kar kaže na približno 15-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2025. Tudi sicer naj bi cene elektrike prihodnje leto na ključnih evropskih trgih ostale na primerljivi ravni, čeprav so med njimi precejšnje razlike.

Najnižje cene imajo še naprej v Skandinaviji

Medtem, ko sta se Nemčija in Francija v prvi polovici leta srečali z nadpovprečnim skokom cen, pa se te na severnoevropskih trgih še naprej znižujejo. Tako so v Nemčiji v prvi polovici leta zabeležili 37-odstotno rast cen električne energije, povprečne cene v tej državi pa so se gibale le malenkost pod 100 dolarji za MWh. K takšnemu dvigu cen je poleg višjih cen plina, pomembno prispevala tudi manjša proizvodnja iz vetrnih elektrarn in posledično povečano obratovanje termoelektrarn na plin in premog. 

V Franciji pa so se povprečne veleprodajne cene električne energije glede na lani v prvem polletju 2025 povečale za približno 45 odstotkov in dosegle 73 dolarjev za MWh. K letošnji rasti je največ prispevalo povečano povpraševanje zaradi ostrejše zime ter občutno nižja proizvodnja hidroelektrarn.

Na drugi strani so cene električne energije na nordijskih trgih ostale najnižje v Evropi in so se v prvem letošnjem polletju celo znižale za več kot 20 odstotkov in dosegle povprečje okoli 40 dolarjev za MWh. Ta upad je bil predvsem posledica povečane proizvodnje iz vetrnih elektrarn v regiji in ugodne hidrologije, pa tudi nekoliko manjšega povpraševanja v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Nadaljuje se trend negativnih cen  

Na številnih trgih v Evropi postajajo negativne cene vse pogostejše, pri čemer je delež ur z negativnimi cenami na veleprodajnih trgih v državah, kot so Nemčija, Nizozemska in Španija, v prvi polovici leta znašal že 8 do 9 odstotkov, kar je še enkrat več kot v primerljivem obdobju lani.

Cene v EU ostajajo precej višje kot v ZDA in na Kitajskem

Poročilo še ugotavlja, da se bodo letos cene električne energije za evropsko energetsko intenzivno industrijo, čeprav se po posameznih regijah precej razlikujejo, zaradi rasti veleprodajnih cen še nekoliko zvišale. Tako naj bi se cenovni razkorak v primerjavi s ključnimi globalnimi trgi še povečal. Po ocenah analitikov IEA naj bi namreč bile letos povprečne cene električne energije v EU približno dvakrat višje kot v Združenih državah in približno za 50 odstotkov višje kot na Kitajskem. 

VIR: Naš Stik