Javna obravnava sprememb in dopolnitev Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki se je zaključila konec avgusta, je pokazala, da predlagane spremembe sicer prinašajo nekatere pozitivne učinke, vendar ne odpravljajo osrednjega problema slovenskega gospodarstva – previsokih stroškov omrežnine za elektrointenzivne odjemalce na visoki in srednji napetosti na zbiralkah.

Javna obravnava sprememb in dopolnitev Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki se je zaključila konec avgusta, je pokazala, da predlagane spremembe sicer prinašajo nekatere pozitivne učinke, vendar ne odpravljajo osrednjega problema slovenskega gospodarstva – previsokih stroškov omrežnine za elektrointenzivne odjemalce na visoki in srednji napetosti na zbiralkah. »Ti odjemalci omrežje obremenjujejo bistveno manj, kot dejansko po novem plačujejo prispevka za omrežnino. To so podjetja, ki proizvajajo ključne materiale za vso industrijo. Če želimo ohraniti močno industrijsko jedro in delovna mesta v Sloveniji, je nujno, da so stroški pravični, pregledni in sorazmerni. Samo tako bomo zagotovili, da bo slovensko gospodarstvo ostalo konkurenčno v evropskem in globalnem okolju.« je jasna generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. GZS je svoje pripombe na predlog Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje v roku posredovala Agenciji za energijo.

Predlog novele akta o omrežninah prinaša nekatere prilagoditve za sezonske odjemalce (žičničarji, namakalni sistemi), spremembe pri obračunu za črpalne hidroelektrarne, hranilnike in proizvajalce pri odjemu električne energije za lastno rabo, vendar, kot izpostavlja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Elektro intenzivne odjemalce, ki so zaradi stalnega in predvidljivega odjema ključni za stabilnost sistema, pa pušča ob strani. Ti odjemalci ne povzročajo koničnih obremenitev sistema, temveč celo prispevajo k njegovi stabilnosti in znižanju stroškov sistemskih storitev ter izravnave.«

Že od začetka lanskega leta GZS opozarja, da se je z uveljavitvijo reforme omrežnin oktobra 2024 omrežnina za prevzeto energijo nesorazmerno povišala. Spremembe časovnih blokov in metodologije dogovorjene moči, kot sta določeni v predlogu novele akta, ki je bil do konca avgusta v javni obravnavi, imajo pri industrijskih podjetjih, ki delajo 24 ur 7 dni na teden, zanemarljiv učinek na skupni strošek. Dejstvo je, da je novi sistem omrežnin najbolj prizadel industrijo materialov, ki je energetsko intenzivna industrija. Gre za kovinsko, kemično, papirno industrijo in industrijo nekovinskih mineralnih izdelkov, ki prispevajo dobre 3 % k BDP (1,8 mrd EUR v 2023). V teh industrijah deluje okoli 640 podjetij, ki imajo 27.000 zaposlenih (13 % vseh v predelovalnih dejavnosti).

Zato GZS predlaga

• poseben, objektivno definiran tarifni režim za elektrointenzivne odjemalce, kar bi tem odjemalcem zagotovilo občutno nižje stroške omrežnine in večjo predvidljivost stroškov,

in/ali

• strukturno znižanje omrežnine za energijo za odjemalce s priklopom na visoko napetost in srednjo napetost na zbiralkah (spremenjeno razmerje stroškov omrežnine za to skupino, npr. 90 % moč / 10 % energija).

Takšna ureditev bi ustrezneje odražala dejansko rabo sistema. Dejstvo namreč je, da stalni odjem teh odjemalcev ne povzroča koničnih obremenitev, ampak celo pomaga zmanjševati skupne sistemske stroške.

GZS je Agenciji za energijo ponovno predlagala tudi nekatere druge rešitve, ki bi zagotovile pravičnejšo in preglednejšo metodologijo ter skladnost z evropskimi smernicami:

• industrijski energijski blok brez sezonskega razlikovanja (podjetja, ki obratujejo neprekinjeno, bi bila pravičneje obravnavana),
• obračun omrežnine za moč po sočasnih sistemskih konicah (podjetja bi plačevala stroške sorazmerno svojemu dejanskemu vplivu na omrežje, ne glede na lastne vrhove odjema),
• mehanizem rezervacija/vrnitev moči (mehanizem bi omogočil sproščanje neizkoriščenih kapacitet za nove priključitve in s tem boljšo izrabo omrežja),
• spodbude za fleksibilnost in prilagodljivost odjema kot del metodologije (podjetja, ki bi lahko hitro prilagodila porabo; npr. v izrednih razmerah, bi bila za to pošteno nagrajena, sistem pa bi pridobil dodatno stabilnost),
• triletno postopno uvajanje novih tarifnih režimov v več fazah (t.i. “glide-path”) (gospodarstvo bi imelo čas za postopno prilagoditev in vlaganja),

Ob tem je GZS ponovno izpostavila nujnost obvezne analize učinkov še pred uvedbo sprememb, kar bi omogočilo večjo transparentnost in preprečilo nenamerne negativne posledice.

»Rešitve, ki jih predlagamo, še zlasti objektivno definiran tarifni režim, torej znižanje tarifne postavke za energijo za vsaj polovico, bi pomenila konkretno razbremenitev za elektrointenzivne odjemalce. Ti bi pridobili nižjo in bolj predvidljivo stroškovno osnovo, pravičnejšo obravnavo glede na dejanski vpliv na omrežje, stabilnejše pogoje za vlaganja ter večjo konkurenčnost v mednarodnem okolju,« še dodaja Vesna Nahtigal.

Predlogi GZS so skladni z Akcijskim načrtom za cenovno dostopno energijo (februar 2025), Smernicami o prihodnjem oblikovanju omrežnin (julij 2025) ter priporočili ACER, ki pozivajo k pravičnim, preglednim in stroškovno odsevnim tarifam. Evropska komisija je ob tem jasno poudarila pričakovanje, da države članice in regulatorji storijo vse za zaščito svoje industrije in evropske konkurenčnosti.