Deležniki pozdravljajo predlog programa razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji do leta 2030, bo pa za njegovo uspešno izvajanje treba zagotoviti finančna sredstva in kadre, so se strinjali udeleženci današnjega posveta v Ljubljani. Ob tem so poudarili ključno vlogo čipov v sodobnem svetu.

Ljubljana, 9. septembra - Deležniki pozdravljajo predlog programa razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji do leta 2030, bo pa za njegovo uspešno izvajanje treba zagotoviti finančna sredstva in kadre, so se strinjali udeleženci današnjega posveta v Ljubljani. Ob tem so poudarili ključno vlogo čipov v sodobnem svetu.

Čipi oziroma integrirana vezja predstavljajo osrednji del vsake sodobne elektronske naprave, je ob začetku današnjega posveta o predlogu nacionalnega program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij poudaril dekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko Marko Topič.

"Čipi so ključen element pametnih in trajnostnih rešitev, izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo, ki dvigujejo konkurenčnost vsakega naroda in predstavljajo strateško panogo gospodarstva," je dejal. Za kako pomembno gospodarsko panogo gre, je Topič ponazoril s podatkom, da je lani letni prihodek v podjetjih v tej panogi znašal več kot 170.000 evrov na zaposlenega.

Program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij je ukrep, ki ga narekuje nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje. Predvideni so trije večji ukrepi za izvedbo programa, in sicer krepitev obstoječih zmogljivosti, ustanovitev Centra odličnosti za čipe in polprevodniške tehnologije ter ustanovitev kompetenčnega centra KC Čip.si. Slednji je zaživel sredi prejšnjega tedna, je spomnil Janez Krč s fakultete za elektrotehniko, ki je obenem koordinator kompetenčnega centra.

Kot je izpostavil Krč, bo največji izziv predstavljalo financiranje programa razvoja čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030. Po trenutni oceni bo za izvedbo vseh treh ukrepov potrebnih okoli 165 milijonov evrov.

Po Krčevi oceni gre za dober načrt za usmeritev Slovenije. "Kljub temu da v tem trenutku še ni zagotovljenih finančnih virov za izvedbo, se mi zdi pomembno, da se ta načrt potrdi na vladi, da imamo vsaj potrjene usmeritve," je dejal.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo ima za določene ukrepe že dodeljena sredstva, vendar proračun ministrstva ne bo zadostoval za vse potrebe, zato bodo morala različna ministrstva stopiti skupaj, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je med možnimi viri financiranja izpostavil sodelovanja v domačih in evropskih razpisih in pobudah, kakršna je platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP). "Ta številka je čisto uresničljiva, boste pa morali tekmovati z drugimi, ampak glede na to, da ste dobro organizirani sem prepričan, da boste uspešni," je dejal.

Da imajo dober predpogoj za pridobivanje sredstev, je ocenil tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matej Skočir. Na drugi strani pa pri razvoju tega področja v Sloveniji obstajajo tudi tveganja z vidika dostopa do kritičnih surovin in bitke za talente.

Za uresničevanje ukrepov iz predlaganega programa so poleg financ tako pomemben vidik tudi kadri. To pomanjkanje ustreznega kadra bi po Papičevih besedah morali nasloviti s spodbujanjem vpisa na ustrezne študijske smeri ter s privabljanjem tujih študentov.

Za razvoj na tem področju je potrebna tudi ustrezna tehnološka podlaga. Krepitev infrastrukturnih zmogljivosti je najbolj pomembna naloga, če želimo postati suvereni na tem področju in podpreti tako ožje kot širše slovensko gospodarstvo na tem področju, je pojasnil Denis Đonlagić s fakultete za elektrotehniko.

Podjetjem bi se lahko pomagalo tudi s finančno pomočjo pri razvoju čipov, je ocenil Matija Podhraški iz podjetja RLS merilna tehnika. "Razvoj enega precej preprostega čipa ob upoštevanju stroškov licenc, ur, prototipov in mask za izdelavo hitro doseže milijon evrov. Razvoj bolj nišnih čipov pa zahteva še bolj drago opremo," je opozoril.

Predlagani program pozdravljajo tudi na Zbornici elektroindustrije v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer menijo, da je nujno potreben za celotno gospodarstvo. "Je pa nujno potrebno, da fokus ostane na podjetjih, na njihovih potrebah," je pojasnila.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je predlog programa pripravilo lani, skupaj z ministrstvi za gospodarstvo, visoko šolstvo, znanost in inovacije ter obrambo, ljubljansko fakulteto za elektrotehniko, mariborsko fakulteto za elektrotehniko in računalništvo, Institutom Jožef Stefan, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in predstavniki nekaterih podjetij.

VIR: STAkrog