Vztrajanje negotovosti v mednarodnem okolju se še naprej odraža tudi v slovenskem gospodarskem okolju. Gospodarska aktivnost je v drugem četrtletju sicer nadomestila padec z začetka leta, vendar so napovedi prihodnje gospodarske rasti nižje kot spomladi.

Vztrajanje negotovosti v mednarodnem okolju se še naprej odraža tudi v slovenskem  gospodarskem okolju. Gospodarska aktivnost je v drugem četrtletju sicer nadomestila  padec z začetka leta, vendar so napovedi prihodnje gospodarske rasti nižje kot  spomladi. V teh okoliščinah poslovanje slovenskega bančnega sistema ostaja dobro.  Splošna raven sistemskih tveganj za bančni sistem se v zadnjem polletju tako po  oceni Banke Slovenije ni spremenila. Večino tveganj ocenjujemo kot nizko do zmerno,  odpornost bančnega sistema na tveganja pa kot visoko. V obdobju visokih tveganj in  negotovosti, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, je še posebej pomembno, da v Banki  Slovenije z ukrepi preventivno naravnane makrobonitetne politike prispevamo k  ohranjanju odpornosti bančnega sistema na domače in zunanje šoke. 

V aktualnem Poročilu o finančni stabilnosti v Banki Slovenije predstavljamo oceno tveganj v  bančnem sistemu in njegovo odpornost nanje. Kljub nekolikšnemu povečanju obsega  nedonosnih izpostavljenosti, kazalniki kreditnega tveganja ostajajo ugodni, s čimer raven  kreditnega tveganja ohranjamo zmerno s stabilno tendenco. Poslabšanje kvalitete portfelja  posojil ostaja omejeno na le nekaj podjetij in izvira predvsem iz proizvodnega dela  gospodarstva zaradi večje izpostavljenosti vplivom zahtevnejših mednarodnih gospodarskih  razmer. Po več letih upadanja se od septembra lani znova povečuje število začetnih  stečajnih postopkov in s tem tudi izpostavljenost bank do teh družb, ki pa ostaja majhna. 

Kot zmerno in stabilno ohranjamo tudi oceno tveganja financiranja. Vloge nebančnega  sektorja zaenkrat ostajajo stabilen vir financiranja. Z zniževanjem depozitnih obrestnih mer v  minulem obdobju in s povečevanjem obsega vlog na vpogled pa se povečuje vrzel med  ročnostjo naložb in obveznosti ter s tem tveganje nestabilnosti financiranja, ki izhaja iz te  vrzeli. Zato ostaja pomembno, da banke še naprej pozorno spremljajo varčevalne navade  komitentov in pravočasno prilagajajo ponudbo konkurenčnim razmeram, ki so tudi zaradi  uveljavljanja novih ponudnikov digitalnih bančnih storitev za banke postale manj ugodne. 

V zadnjem obdobju se je ponovno povečala občutljivost bank na spremembe obrestnih mer,  zaradi česar obrestno tveganje ocenjujemo kot zmerno, poslabšujejo pa se njegovi izgledi.  K temu je prispevalo nadaljevanje povečevanja deleža fiksno obrestovanih posojil  nebančnemu sektorju ob hkratnem podaljševanju povprečne preostale zapadlosti teh posojil  ter povečevanje obsega vrednostnih papirjev ob zmanjševanju primarne likvidnosti. Medtem pr@bsi.si ko so nekatere, zlasti večje banke v zadnjih letih povečale varovanje pred obrestnim  tveganjem z bolj obsežno uporabo izvedenih finančnih instrumentov, pri drugih to tveganje  še vedno ostaja bolj izrazito. 

Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, že drugo leto ocenjujemo kot zmerno, a s  stabilnimi obeti. Trg nepremičnin se je stabiliziral, še vedno pa so prisotna dolgoročna  tveganja, povezana z dostopnostjo in omejeno ponudbo stanovanjskih nepremičnin. Tudi  dohodkovno tveganje že drugo leto ocenjujemo kot nizko, a z manj ugodnimi obeti,  predvsem zaradi zmanjševanja neto obrestnih prihodkov. Kljub temu tako neto obrestni  prihodki kot skupni dohodek bank še vedno občutno presegata ravni, dosežene pred  začetkom zviševanja obrestnih mer v drugi polovici leta 2022.  

Oceno pri kibernetskem tveganju smo zaradi povišanega geopolitičnega tveganja ohranili  povišano s stabilnimi obeti. Oceno podnebnih tveganj pa ohranjamo na zmerni ravni, tudi s  stabilnimi obeti. 

Odpornost bank 

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti še naprej  ocenjujemo kot visoko s stabilnimi obeti. Pričakujemo, da bodo banke ohranile visoko  solventnost tudi v bodoče. Visoka in stabilna je tudi ocena likvidnostne odpornosti, čeprav  se je sposobnost pokrivanja neto odlivov in financiranja obveznosti nekoliko poslabšala.  Razlike v likvidnostnih presežkih med bankami pa ostajajo precejšnje. 

Preventivna naravnanost makrobonitetne politike 

Na opisana tveganja se v Banki Slovenije odzivamo z ukrepi makrobonitetne politike, ki  ostaja preventivno in uravnoteženo usmerjena v krepitev odpornosti bančnega sistema in omejevanje sistemskih tveganj. V luči vztrajajočih makrofinančnih negotovosti je ključno, da  obstoječi makrobonitetni instrumenti zagotavljajo ustrezne zaščitne mehanizme pred  morebitnimi negativnimi šoki. S celovito kombinacijo teh ukrepov se krepi odpornost  bančnega sistema in zmanjšuje možnost prenosa tveganj v bančni sistem in naprej v realno  gospodarstvo.

Slika: Prikaz tveganj in odpornosti Banke Slovenije za slovenski finančni sistem 

pr@bsi.si 

VIR: BS