Včeraj je bila v okviru celodnevnega dogodka Big Design v Centru Rog predstavljena monografija vsestranskega, a premalo znanega slovenskega ustvarjalca Klemna Rodmana. Knjigo navdiha je obiskovalcem predstavila njegova hči, oblikovalka Petra Rodman. Pogovor z njo je vodila novinarka in publicistka Bojana Leskovar.

Včeraj je bila v okviru celodnevnega dogodka Big Design v Centru Rog predstavljena monografija vsestranskega, a premalo znanega slovenskega ustvarjalca Klemna Rodmana. Knjigo navdiha je obiskovalcem predstavila njegova hči, oblikovalka Petra Rodman. Pogovor z njo je vodila novinarka in publicistka Bojana Leskovar.

Klemen Rodman (1960–2023) je v svojem več kot štiridesetletnem ustvarjalnem obdobju, ki je segalo od osnovne šole do njegovega preranega odhoda, deloval in ustvarjal na več področjih. Ta polivalentni tvorec, kot ga je poimenoval umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič, je aktivno ustvarjal na področjih arhitekture, industrijskega oblikovanja, oblikovanja vidnih sporočil ter likovne umetnosti (kolaži).Monografijo sta skupaj zasnovala in oblikovala Klemen Rodman in njegova hči Petra, izdana je bila slabi dve leti po ustvarjalčevi smrti.Izjemni opus idejnih in realiziranih projektov nas popelje v bogat notranji svet tega vsestranskega ustvarjalca: v njegovem izrazitem in prepoznavnem oblikovalskem slogu izstopa geometrija, simboli slovenstva so vpeti v likovno govorico predmetov, spomenikov in različnih vidnih sporočil, prefinjeno in natančno izdelane detajle ter raznovrstnost predmetov, ki jih je oblikoval, pa zaokroži ciklus kolažev, v katerih se kritično dotakne aktualnih družbenih problemov.»Očetovo ustvarjanje se je od samega začetka gibalo na presečišču med industrijskim oblikovanjem, arhitekturo in oblikovanjem vidnih sporočil,« je v monografiji zapisala Petra Rodman.

Klemen Rodman in arhitektura

Rodmanov nesporno najpomembnejši projekt s področja arhitekture je bil Projekt Vurnik, zasnovan kot projekt kulturnega marketinga. Osrednja os tega večplastnega štiri leta trajajočega projekta je bila razstava del arhitekta Ivana Vurnika, ki je v januarju 1995 potekala v sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Razstava je v naslednjih letih gostovala tudi na Dunaju, v Pragi, Budimpešti ter Zagrebu. Za projekt so bili oblikovalec Klemen Rodman, arhitekt Renato Repše in fotograf Miran Kambič odlikovani s Plečnikovo medaljo.Klemen Rodman je zasnoval tudi serijo mestne opreme, ki je umeščena na različnih krajih v občinah Radovljica in Bled (mestne klopi, info točke, panoji, kolesarnice, koši za odpadke, avtobusne postaje, ulične svetilke). V svoje kreacije je premišljeno umestil značilne elemente tradicionalnih obrti (kovaštvo) in avtohtone arhitekturne posebnosti (kozolci).Njegovi spomeniki, skulpture, razgledni stolpi, paviljoni in kapelice so nepogrešljiv del kulturne krajine na Gorenjskem.

Klemen Rodman in industrijsko oblikovanje

»Oblikovanje je postalo mednarodni jezik, je sestavni del našega življenja in kot tako v marsičem razkriva, kdo smo in kaj cenimo. Oblikovanje izraža energijo, našo potrebo do mobilnosti, našo iznajdljivost, čez vse pa svobodo do ustvarjalnosti,« je zapisal Klemen Rodman.Klemen Rodman je oblikoval široko paleto izdelkov: od protokolarnih in promocijskih daril pa do uporabnih predmetov za vsakdanje življenje. V tem segmentu njegovega ustvarjanja se je lotil kompleksnih projektov, med katerimi so najbolj izrazito, dovršeno in premišljeno zasnovani stoli, zibke in ptičje hišice. Rodman je bil posebej pozoren na ravnovesje med snovalcem, izvajalcem in uporabnikom. S posebnim spoštovanjem do lokalnih obrti je skrbno izbiral mojstre starih, že skoraj izumrlih obrti.Za serijo stolov, ki jih je ustvaril Klemen Rodman, so značilni tehnološka dovršenost, elegantne oblike in predvsem izjemna funkcionalnost. »Po pionirskih petdesetih letih arhitekta Nika Kralja se je Klemnu Rodmanu z vrsto idej in novih prijemov spet posrečilo naše sedežno pohištvo približati svetovnim umetnostnim trendom,« je zapisal umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek.Za razliko od izrazite geometrije v Rodmanovih delih je zibka Nina Nana zasnovana organsko, oblikovalca je navdihnila oblika jajca. Še posebej inovativna je »Recesijska zibka«, nastala v letu 2010, ki je narejena iz kartona, v njenem dizajnu so ujeti elementi tipičnih slovenskih lesenih zibk iz naše preteklosti. Zibka je prejela nagrado Gospodarskega razstavišča in sejma Ambient.

Klemen Rodman – oblikovanje vidnih sporočil

Številne celostne grafične podobe, plakati, koledarji, poštne znamke, promocijske in poslovne tiskovine predstavljajo obsežen del njegovega opusa. Klemen Rodman je prav tako avtor številnih črkopisov, zasnovanih v avtorjevem prepoznavnem slogu in dodelanih do najmanjših podrobnosti. Na natečaju za nove simbole in zastavo Republike Slovenije je njegova rešitev zasedla drugo mesto: »Predstavljeni simbol definira odsev slovenske zgodovine, harmonijo danes in vizijo prihodnosti. To je predstavitev kompleksnega na preprost način, kot začetek nove identitete,« je v utemeljitvi leta 2004 zapisal avtor.Klemen Rodman je udejanjil Hamurabijevo (dr. Bogdan Oblak, idejni vodja prve slovenske neuradne valute – lipe) idejo in oblikoval bankovec za eno lipo. Na bankovcu sta pomenljivo upodobljena France Prešeren in integralen Plečnikov parlament. Natiskanih je bilo 10.000 bankovcev. Nekaj jih je šlo v obtok v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije. Ti so bili podpisani in ožigosani s strani dr. Bogdana Oblaka - Hamurabija.Rodmanovo občudovanje, spoštovanje in skorajda že obsedenost s Triglavom se manifestirajo v mnogih delih; leta 2007 je nastala idejna zasnova družbenokoristne promocijske akcije »Triglav v tisoč in eni podobi«, kjer je Rodman Triglav uporabil v različnih komunikacijskih sredstvih. Projekt je bil zamišljen kot promocija Slovenije na enovit, poveden in razlikovalen način.

Klemen Rodman in kolaži

Od leta 2015 pa vse do smrti je Klemen Rodman svoj ustvarjalni nemir usmerjal v kolaže. Od arhitekture, kulture in aktualnih vprašanj sodobne družbe Rodmanovi kolaži izpovedujejo angažiranost ustvarjalca, njegovo kritičnost in vpletenost, ki jih izrisuje v svojem prepoznavnem slogu. Sporočila kolažev, predvsem tista iz poglavja »Duh časa«, so pretresljivo direktna, izpovedna in kritična, provokativnost, ki je vpeta vanje, pa gledalca nikakor ne pusti ravnodušnega.»Želim, da bi bila knjiga vir navdiha. Da jo listaš znova in znova. In vsakokrat odkriješ nekaj novega. Klemen Rodman

VIR: SMI