Ministrica Mateja Čalušić se je v ponedeljek udeležila sestanka z istrskimi vinogradniki, predstavniki Vina Koper, Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove, Lovske zveze Slovenije, Območnega združenja upravljavcev lovišč Primorskega lovsko upravljavskega območja in župani obalnih občin, na katerem so govorili o škodi, ki jo divji prašiči povzročajo na vinogradih v Istri.

Ministrica Mateja Čalušić se je v ponedeljek udeležila sestanka z istrskimi vinogradniki, predstavniki Vina Koper, Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove, Lovske zveze Slovenije, Območnega združenja upravljavcev lovišč Primorskega lovsko upravljavskega območja in župani obalnih občin, na katerem so govorili o škodi, ki jo divji prašiči povzročajo na vinogradih v Istri.

Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so predstavili odvzem divjih prašičev v slovenski Istri in prijavljeno škodo na nelovnih površinah v letu 2025. Po podatkih ZGS, ki izvaja oglede in cenitve škod na nelovnih površinah, je prijavljena in uveljavljana škoda, ki jo je do konca oktobra 2025 povzročila divjad na vinski trti in grozdju, znašala 6.751 evrov. Od tega je 5.569 evrov nastalo zaradi divjega prašiča, 1.182 evrov pa zaradi srnjadi. Po evidencah aplikacije Lisjak, kjer upravljavci lovišč beležijo prijavljene škode na lovnih površinah, je bila v istem obdobju izplačana odškodnina v višini 4.600 evrov (530 evrov zaradi divjega prašiča in 4.070 evrov zaradi jelenjadi).  

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v letu 2024 in 2025 ni prejelo nobene prijave za ponovno oceno škode v vinogradih slovenske Istre. Ker pa se uradne številke razlikujejo od višine škode, o kateri poročajo vinogradniki, so bili slednji pozvani k rednemu prijavljanju škode, saj bodo le tako MKGP in drugi deležniku lahko pripravili ustrezne ukrepe. Ti podatki bodo ZGS pomagali pri načrtovanju odvzema divjadi in strokovni utemeljitvi morebitnih izjem za izvedbo dodatnega odvzema. Prav tako bodo predstavniki lovske zveze pripravili nabor predlogov, s katerimi bi lahko zmanjšali preštevilno populacijo divjega prašiča in jelenjadi.

Divji prašič je vrsta, ki je v ekspanziji po vsej Evropi, kar je posledica več dejavnikov, med drugim podnebnih sprememb. MKGP se problematike zaveda in izvaja naslednje ukrepe:

• povišan odvzem v novih dvoletnih načrtih upravljanja (2025–2026) za 10 odstotkov;
• navzgor neomejen odvzem vrste;
• lov je dovoljen skoraj celo leto (razen svinj v času reprodukcije);
• dovoljen nočni lov z umetnimi viri svetlobe in nočno optiko;
• finančne stimulacije za intenziven odstrel na podlagi zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.

S tem je lov na divjega prašiča v Sloveniji maksimalno sproščen, država pa dodatno spodbuja večji odvzem. Za 18,4 odstotka z možnostjo odstopanja navzgor do 50 odstotkov na ravni države je bil v novih načrtih povišan tudi odvzem jelenjadi. Ker pa je jelenjad uvrščena v Bernsko konvencijo, velja, da sta nočni lov in uporaba umetnih virov svetlobe prepovedana.

Problematika škod od divjadi sicer ni zgolj slovenski izziv, temveč evropski trend. MKGP bo še naprej izvajalo vse razpoložljive ukrepe za obvladovanje populacij divjadi in zmanjšanje škod ob hkratnem upoštevanju zakonodaje in varstva narave. Ministrica Čalušić bo spremljala napredek pri reševanju in se v začetku prihodnjega leta ponovno sestala z vsemi akterji. 

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano