Da november ne bo pregovorno siv, bodo poskrbeli raznoliki Beletrinini dogodki in nove knjižne izdaje. Na 41. Slovenskem knjižnem sejmu Beletrina tudi letos pripravlja več kakovostnih in poglobljenih dogodkov o knjigah. Vabimo vas tudi na ogled težko pričakovanega filma Belo se pere na devetdeset, ki je bil posnet po istoimenski, najbolje prodajani knjigi Beletrinine avtorice Bronje Žakelj.

Da november ne bo pregovorno siv, bodo poskrbeli raznoliki Beletrinini dogodki in nove knjižne izdaje. Na 41. Slovenskem knjižnem sejmu Beletrina tudi letos pripravlja več kakovostnih in poglobljenih dogodkov o knjigah. Vabimo vas tudi na ogled težko pričakovanega filma Belo se pere na devetdeset, ki je bil posnet po istoimenski, najbolje prodajani knjigi Beletrinine avtorice Bronje Žakelj. S svežimi knjižnimi izdajami se med drugim poklanjamo slovenski znanosti, veliki slovenski slikarki in pomembnemu koroškemu pisatelju. Vabimo pa vas tudi k branju intervjuja z Beletrininim producentom, Matjažem Jamnikom.

Zgodba o delavskem uporniku in enem od prvih komunistov pri nas – Tone Partljič: Voranc

Prva od dveh knjig, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja in komunističnega idealista Prežihovega Voranca, se začne z veličastnim pogrebom pozimi leta 1950. Nato pripoved bralca ponese nazaj k mlademu Vorancu, ki je ravno pobegnil od revnega, a toplega doma. Tega avtor predstavi v likih matere, očeta in bratov. Voranca v svoj vrtinec kmalu posrka prva svetovna vojna, pozneje pa dezertira iz avstro-ogrske vojske. Vojna in italijanska taborišča mu »ubijejo dušo in srce«. Resno temo Partljič obarva tudi s svojim značilnim humorjem.Velika Ivana Kobilca kot navdih – Gabriela Babnik Ouattara: Nostalgija po prihodnosti

Čeprav vključuje obrise življenja priznane slovenske slikarke Ivane Kobilce, roman ni biografija – je subverzija realističnega upodabljanja sveta, izmišljena zgodba o slikarki Ivi, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje ustvarjala predvsem v tujih prestolnicah. Protagonistka umetnost postavlja daleč pred ljubezensko in družinsko življenje. Odnos, ki ga ima s temnopoltim zbiralcem umetnin Gretorjem, tematizira tudi položaj ženske v takratnem pretežno moškem umetniškem svetu. Obravnava tudi vprašanje tujstva in pripadnosti.Poklon slovenski znanosti – Anton Gradišek: Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah

Gre za knjigo o življenju in delu 50 znanstvenikov, izumiteljev in pionirjev, ki so vsak po svoje zaznamovali znanost pri nas. Od astronomov srednjega veka do zdravnikov zgodnjega novega veka, prek naravoslovcev 18. in 19. stoletja pa do sodobnih znanstvenikov 20. stoletja. Zgodbe odlikujejo široka radovednost, preglednost, oseben pristop in smisel za humor. Med drugim izvemo tudi, katera princesa se je zakopala v arheološka izkopavanja, in kako je naš raketni inženir razreševal problem vožnje po vesolju.Ganljivo o domu, družini, identiteti in ljubezni – Donatella di Pietrantonio: Vrnjena

Zgodba posrka bralca že na prvi strani, ko glavna junakinja s kovčkom v eni in torbo s čevlji v drugi roki pozvoni pri neznanih vratih. Odpre ji njena sestra Adriana, s katero se še nikoli prej nista videli. Tako se začne razburljiva zgodba o deklici, iztrgani iz udobja življenja edinke premožne družine …  Briljantna pripoved odpira vprašanja materinstva, odgovornosti, skrbi, odpuščanja in razrednih neenakosti. Roman, preveden v več kot 30 jezikov, je prejel prestižno nagrado campiello za najboljšo knjigo po izboru bralcev.

Kmalu bomo dočakali premiero filma Belo se pere na devetdeset!

V sredo, 19. novembra, ob 19. uri vabljeni v Odisejo na premiero težko pričakovanega filma leta Belo se pere na devetdeset. Filmska zgodba je nastala po literarni predlogi najbolje prodajanega istoimenskega romana, nagrajenega s kresnikom. S pisateljico Bronjo Žakelj se bo uro pred premiero, torej ob 18. uri, pogovarjala prevajalka in voditeljica Blažka Müller.

Beletrina tudi letos na 41. Slovenskem knjižnem sejmu

V torek, 25. novembra, ob 20.30 bo v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice pogovor z gostom države v fokusu Slovenskega knjižnega sejma, madžarskim dramatikom in esejistom Petrom Nadasom. O njegovi knjigi Grozljive zgodbe se bo z avtorjem pogovarjal pisatelj, pesnik in urednik Aleš Šteger.Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer bo potekal 41. Slovenski knjižni sejem, bo bogat literarno-pogovorni program tkala tudi Beletrina. Obeta se več izjemnih dogodkov.V sredo, 26. novembra, se bo ob 14. uri na Pogovorni postaji s pesnikom in pisateljem Alojzom Ihanom o njegovem novem romanu Tihotapec pogovarjala prevajalka in voditeljica Blažka Müller. Uro pozneje, torej ob 15. uri, na Glavni oder vabita »ameriški Slovenec« in pisatelj Noah Charney ter urednik in literarni kritik Gašper Stražišar, ki se bo s pisateljem pogovarjal o njegovih knjigah Slovenoljub in Bledologija. V soboto, 29. novembra, ste dobrodošli pred Glavnim odrom, kjer bo potekal pogovor o filmu in istoimenski knjigi, po kateri je bil film posnet, Belo se pere na devetdeset. V pogovoru bodo sodelovali avtorica knjige Bronja Žakelj, igralka Lea Cok, režiser Marko Naberšnik in filmski producent Aleš Pavlin. Zaprtje sejma bo zaokrožil pogovor o novem romanu pisatelja in dramatika Toneta Partljiča, ki je hkrati tudi častni gost sejma. O prvem delu romana Voranc, ki je posvečeno življenju koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, se bo na Glavnem odru v nedeljo, 30. novembra, ob 18. uri z avtorjem pogovarjala profesorica in publicistka Zora A. Jurič. Dogodek bo glasbeno obarvala dr. Inge Breznik.

O Ivani Kobilci skozi razstavo in knjigo Gabriele Babnik Ouattara Nostalgija po prihodnosti

V četrtek, 13. novembra, ob 18. uri prijazno vabljeni v Narodno galerijo na vodeno branje po stalni razstavi slik Ivane Kobilce. S pisateljico Gabrielo Babnik Outtara bomo sočasno sprehodili tudi skozi njeno novo knjigo Nostalgija po prihodnosti v kateri se poklanja veliki slovenski slikarki, katere stoletnico smrti bomo obeležili prihodnje leto.

Tone Partljič in Voranc v Pesnici

Prijazno vabljeni na predstavitev najnovejšega romana Toneta Partljiča Voranc. Gre za prvo od dveh knjig, s katerima se Partljič poklanja življenju in delu koroškega pisatelja, vizionarja in komunističnega idealista Prežihovega Voranca. Literarni pogovor z avtorjem bo v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri v KUD-u Marice Kerenčič v Pesnici pri Mariboru moderirala urednica Darja Tancer-Kajnih.

Oglejte si krajši izsek obiska pri Tonetu Partljiču, v katerem spregovori o tem, zakaj je Prežihov Voranc tako velik.

DATIS: Potovanje brez ovir – tudi v glavi

Turizem velja za gospodarsko panogo, ki se je najhitreje digitalizirala. V EU je približno enajst odstotkov prebivalcev z eno od oblik oviranosti, ob tem pa se povečuje delež starejših, ki za učinkovito rabo spleta potrebujejo prilagoditve. Dostopnost v turizmu zato ne pomeni le fizičnih klančin in dvigal, temveč tudi dostopnost digitalnega okolja. Prav z dostopnim turizmom se že eno leto ukvarja čezmejni projekt DATIS – Digitalni pionirji vključujočega turizma, ki povezuje sedem partnerjev iz Slovenije in Italije. Pod okriljem zavoda Beletrina so vanj vključeni tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina, Univerza v Trstu ter italijanski in slovenski partnerji s področja turizma in socialnih inovacij. (Foto: Arhiv DATIS)

Projekt si prizadeva za izboljšanje digitalne dostopnosti in socialne vključenosti v turističnem sektorju za invalide in starejše na obeh straneh meje. Med poletjem so slepi in slabovidni preverjali dostopnost razstave Industrijska dediščina Ajdovščine, ki jo je pripravil Goriški muzej, v Muzeju prve svetovne vojne San Michele na Debeli griži pa so udeleženci s kognitivnimi oviranostmi preizkusili sodobna digitalna orodja, kot so VR-očala in zasloni, ki obiskovalcem ponujajo interaktivno doživetje zgodovinskih vsebin. Rezultati projekta DATIS bodo pretresli temelje razvoja ponudbe obmejnega turizma: digitalna dostopnost namreč ni več privilegij, temveč pogoj za sodoben turizem in kulturo.

V Novi Gorici bo gostoval Stefan Hertmans, lanskoletni prejemnik nagrade PONT

V sklopu evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica–Gorizia 2025 in v okviru projekta PONT – Evro-sredozemska literarna nagrada bo 19. novembra v Novi Gorici potekal niz literarnih dogodkov, ki povezujejo avtorje in bralce z obeh strani meje. Dopoldne, ob 11. uri, bo v EPICentru (Kolodvorska pot 10, Nova Gorica) potekalo srečanje z nagrajenci literarne nagrade PONT, kjer bodo razglasili prejemnike listin PONT za leto 2026. Dogodek bo vodila jezikoslovka in raziskovalka dr. Vesna Mikolič, ob njej pa bodo nastopili z nagrado PONT nagrajeni avtorji Stefan Hertmans, Mohamad Abdul Munem, Vasja Bratina in Elisa Biagini, ki bodo v literarnem branju in pogovoru spregovorili o pomenu književnosti v obmejnem prostoru. Pogovor bosta vodila programski direktor Beletrine Aleš Šteger ter literarni kritik in prevajalec dr. Igor Divjak.Zvečer, ob 19. uri, pa bo na isti lokaciji predaval eden najvidnejših flamskih pisateljev Stefan Hertmans, prejemnik književne nagrade PONT 2024, ki je tudi Beletrinin avtor. Lani je v slovenskem prevodu izšel njegov roman Vzpon, ki je preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature. Hertmans bo predstavil svoje novo esejistično delo Zakaj Antigona (Why Antigone). V predavanju bo razmišljal o aktualnosti antične junakinje in o tem, zakaj se njena moralna in človeška dilema dotika tudi sodobnega sveta.

Čestitamo! Prestižna nagrada za mir Karlu Schlögelu

Beletrinin avtor, nemški zgodovinar Karl Schlögel, je prejemnik letošnje nagrade za mir nemških založnikov in knjigotržcev, ki jo vsako leto podelijo na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Gre za prestižno nagrado in slavnostni vrhunec zadnjega sejemskega dne. Nagrada ponazarja zavezanost literarne stroke k spodbujanju mednarodnega razumevanja med narodi in kulturami.

Beletrina v živo: O Posmehljivem poželenju in Slovenoljubu

V oktobrski epizodi sta se o Posmehljivem poželenju, Jančarjevem romanu iz leta 1993, katerega prvi ponatis je pri Beletrini izšel pred kratkim, pogovarjala pisatelj Drago Jančar in profesorica ter publicistka Zora A. Jurič. Med drugim sta odgovarjata na vprašanje, »kaj je otožnega v vsej tej zabaviščnosti vrtečega se sveta«? Na to vprašanje namreč išče odgovore tudi »igriva literarna študija žalosti in smeha«, kar je med drugim obravnavani roman. V ponedeljek, 17. novembra, pa objavljamo novo epizodo. V goste prihaja »ameriški Slovenec«, pisatelj Noah Charney, ki je, kot pravi, zatreskan v Slovenijo. Govora bo o njegovi knjigi Slovenoljub.

Kot producent na Beletrini skrbi, da se ustvarjalni svet literature in knjige pretaplja v realnost dogodkov in projektov. Scenarist in režiser Matjaž Jamnik je diplomiral iz filmske in televizijske režije na AGRFT, njegov diplomski film Nihče ni rekel, da te moram imeti rad, pa se je kot prvi slovenski film uvrstil v sekcijo Cinefondation filmskega festivala v Cannesu, ob tem pa mu prinesel tudi univerzitetno Prešernovo nagrado. Svoje izkušnje iz filmskega in literarnega okolja danes prepleta s produkcijskim delom, kjer ustvarjalnost srečuje natančnost in vizijo. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako razume povezavo med umetnostjo in organizacijo, kaj ga pri delu navdihuje ter kako vidi moč zgodb v sodobnem kulturnem prostoru.Matjaž Jamnik, vodja produkcije na Beletrini:
»Zgodba, za katero že na začetku vem,
kako se bo končala, me zelo hitro začne dolgočasiti«Kaj te je prineslo na Beletrino, kako bi opisal svojo pot od filmskega in literarnega ustvarjanja do produkcije?Pravzaprav bi težko govoril o prehodu od filmsko-literarnega ustvarjanja k produkciji. Obe obliki udejstvovanja – ustvarjalni vidik, ki sem ga začel razvijati z izbiro študija, in organizacijski oziroma produkcijski vidik – sta se razvijali vzporedno in se zaradi same narave filmskega dela tudi prepletali. Film namreč združuje tako ustvarjalno kot tudi praktično-izvedbeno plat, zato se mi ti dve dimenziji nikoli nista zdele ločeni, obratno, menim, da se dopolnjujeta. Ustvarjalni proces pogosto zahteva premišljeno produkcijsko strategijo, medtem ko organizacijski izzivi pogosto sprožijo inovativne ustvarjalne rešitve. Na ta način vsaka stran krepi drugo – jasna vizija in estetske odločitve so lažje uresničljive z dobro organizacijo.


Kako se znajdeš v produkciji, svetu, ki zahteva veliko organizacije in usklajevanja, glede na to, da prihajaš iz izrazito ustvarjalnega, introspektivnega okolja filma in literature?

Dobra priprava na snemanje, učinkovita izvedba ter spretno upravljanje s časovnicami in sredstvi, ki smo jih imeli študent AGRFT na voljo, so bili ključni za to, da smo lahko zastavljene cilje uresničili tudi v ustvarjalnem smislu. Pri organizaciji pa pridejo v ospredje sposobnost hitrega reševanja problemov, rokohitrski način razmišljanja in odločanje v dinamičnih okoliščinah, kar je hkrati zelo vznemirljivo. To je bil del procesa, v katerem sem se počutil posebej živ, čeprav je v ozadju vedno prisoten tudi pragmatični vidik. Ustvarjalni projekti zahtevajo mesece, včasih leta dela, medtem ko je produkcijskih projektov zaradi njihove bolj »instantne« narave veliko več tekom leta, kar predstavlja dobro protiutež potrpežljivosti, ki jo terja poglobljen ustvarjalni premislek.


Katere izkušnje iz filmskega in literarnega ustvarjanja so se izkazale kot najbolj dragocene pri tvojem delu na Beletrini?

Svet kulture je v našem prostoru, zlasti v prestolnici, izjemno prepleten. To vidim kot eno njegovih največjih prednosti, saj ne glede na to, skozi katera vrata vstopiš – kot producent, literat, filmski, glasbeni ali vizualni ustvarjalec – hitro spoznaš ustvarjalce z drugih področij umetnosti. Takšno okolje ponuja izjemno pestro izkušnjo bivanja ter omogoča dragoceno izmenjavo idej in pogledov, ki pride še posebej prav, ko se sam zapreš v lastni ustvarjalni svet. Druga značilnost našega prostora je ta, da vanj pogosto vstopiš že kot študent in do konca študija spletaš vezi ne le z vrstniki, temveč tudi z uveljavljenimi ustvarjalci, ki delujejo v različnih umetniških poklicih. Zato bi rekel, da sem ob začetku dela na Beletrini kot svojo največjo prednost prepoznal dobro poznavanje organizacijskih principov ter splošno orientiranost v našem kulturnem prostoru.PREBERITE CELOTEN POGOVOR

VIR: Kreativna baza