Zdravstvo

ESTETSKA MEDICINA V SLOVENIJI POSTAJA DEL VSAKDANA

Vsaka četrta se je že odločila za estetski poseg

. . .

Dre.Vsaka četrta se je že odločila za estetski poseg

Ljubljana; 12.11. 2025: V sodobni družbi, kjer je videz pogosto povezan z uspehom in samopodobo, estetska medicina postaja vedno bolj prisoten del življenja številnih žensk. Po podatkih raziskave, Ogledalo brez filtrov - Slovenke o letih, videzu in estetskih posegih,  ki jo je izvedel Inštitut Mediana na vzorcu 300 prebivalk Slovenije z višjo kupno močjo, ima kar 28 % žensk iz ciljne skupine že izkušnje z estetskimi posegi– predvsem z neinvazivnimi, medicinsko-kozmetičnimi terapijami. 

Na današnji okrogli mizi, ki je potekala v Ljubljani, so direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, estetska kirurginja dr. Nina Suvorov, psihologinja Eva Boštjančič in igralka Iva Krajnc Bagola razpravljale o ugotovitvah raziskave Ogledalo brez Filtrov, v kateri so prebivalke Slovenije razkrile svoj odnos do staranja, videza in estetskih posegov. Strinjale so se, da estetska medicina danes ni več tabu, temveč odraz sodobnega življenjskega sloga, v katerem ženske iščejo načine, kako ohraniti naraven, negovan in samozavesten videz.“Tudi pri nas se potrjuje globalni trend: estetski posegi niso več domena zvezdnic, temveč del vsakdana mnogih običajnih ljudi. Eden od razlogov je manjša stigma in večja sprejemljivost teh posegov v družbi. Medicinsko-estetska tehnologija je napredovala, posegi so varnejši in dostopnejši, rezultati pa bolj naravni kot nekoč,” pojasnjuje dr. Nina Suvorov, zdravnica specialistka in vodja estetske klinike Urbana Estetika.

 

Dr. Nina Suvorv
Medtem ko smo bili v preteklosti v estetski medicini vse prevečkrat priča pretiranim, nenaravnim rezultatom, danes za razliko ženske vse pogosteje iščejo naravne, subtilne spremembe, ki poudarijo osebnostne značilnosti. Moderni estetski pristopi uporabljajo laserje, ultrazvočno in radiofekvenčno energijo ter biostimulatorje kolagena, ki izboljšajo kakovost kože, ohranjajo mimiko in preprečujejo izgubo elastičnosti. Gre za terapije s katerimi upočasnjujejo staranje in dosegajo učvrstitev kože na naraven način, namesto da bi zgolj “polnili” gube. 


Iva Krajnc Bagola igralka je povedala: ”Za igralko je obrazna mimika glavni instrument – skozi njo izražamo čustva, razkrivamo zgodbo in resnično komuniciramo z občinstvom. Zato je zame izjemno pomembno, da obraz ohrani svojo naravnost in gibljivost. Hkrati pa je pritisk družbe po mladostnem videzu še vedno močan – še posebej v poklicih, kjer si nenehno pred kamero ali na odru. Verjamem, da je prava pot v tem, da se s staranjem ne trudimo skriti svojega izraza, temveč ga negujemo – tako, da ostanemo pristni in samozavestni.”



»Stranke želijo zanesljive informacije, občutek varnosti in predvsem naravne rezultate. Estetska medicina danes ni več sinonim za pretirano izumetničen videz, temveč način, kako uskladiti notranje počutje z zunanjim videzom,« dodaja dr. Nna Suvorov.



Družbeni pritiski ostajajo – a merila lepote se spreminjajo


Raziskava Mediane je pokazala, da skoraj polovica žensk po 35. letu starosti v Sloveniji čuti družbeni pritisk glede videza. Hkrati se delež tistih, ki menijo, da je pomembno, kaj si drugi mislijo o njihovem videzu, v zadnjih letih povečuje in danes predstavlja že skoraj petino žensk po 35. letu.


Kvalitativen del raziskave je pokazal, da celo ženske po 35. letu izrazita pričakovanja družbe občutijo predvsem glede svojega videza, in kljub temu, da so razvile mehanizme za lažje upiranje pritiskom iz okolja priznavajo, da so vplivi družbe zelo močni in, da so globoko zakoreninjeni v podzavesti.


“Pri ženskah se po tridesetem letu pogosto zgodi pomembna sprememba v tem, kako doživljajo svojo starost. Začnejo opažati prve znake staranja, hkrati pa družba še vedno poudarja, da bi morale izgledati mladostno in “popolno”. Zaradi tega lahko pride do razlike med dejansko starostjo (koliko let imaš) in doživeto starostjo (kako staro se počutiš).

 Ženska se lahko počuti zrelo in samozavestno, a ker okolje sporoča, da je mladost edini “pravilen” videz, začne imeti občutek, da je “starejša, kot bi smela biti”.

 Ko ta družbena pričakovanja postanejo del njenega razmišljanja o sebi, pravimo, da so ponotranjena – to pomeni, da pritisk ne prihaja več le od zunaj, ampak tudi iz nje same. Zato se pogosto zgodi, da ženska reče: “Počutim se mlajšo, kot sem.” S tem skuša ohraniti občutek lastne vrednosti in se ujemati z družbeno predstavo, da je mladost nekaj boljšega.” pojasnjuje prof. Dr. Eva Boštjančič iz Filozofske Fakultete.



Kljub temu pa zrele ženske vse pogosteje same postavljajo kriterije lepote – več kot polovica jih verjame, da biti lepa pomeni predvsem poudariti svojo osebnost in avtentičnost. Tri četrtine vprašanih izpostavlja, da je notranja lepota pomembnejša od zunanje, medtem ko 7 od 10 žensk meni, da je v zrelih letih zaželeno izgledati mladostno.


Ženske kot ključne dejavnike dobrega videza najpogosteje navajajo notranji mir, dober spanec, gibanje in uravnoteženo prehrano.


Po besedah Prof. dr. Boštjančič estetski posegi danes niso več izraz negotovosti, temveč želje po skladnosti med zunanjim videzom in notranjim počutjem.



Zaupanje v strokovnjake


Raziskava potrjuje, da zaupanje v estetsko medicino v Sloveniji ostaja visoko, a le kadar jo predstavljajo strokovni in etični izvajalci. Skoraj 83 % žensk najbolj zaupa plastičnim kirurgom, nekaj manj kot polovica pa dermatologom. Glavni razlogi za oklevanje pri posegih ostajajo strah pred umetnim videzom, bolečino ali neustreznim rezultatom, kar še dodatno poudarja pomen izkušenih in strokovno podkovanih izvajalcev.


»Študije dokazujejo, da izbira zdravnika z ustrezno izobrazbo in izkušnjami pomembno zmanjša tveganja in zagotavlja kakovostne rezultate. Zato je zaupanje ključna vrednota pri odločanju za estetske posege,« dodaja dr. Suvorov.



Družbeni trendi


“Z daljšo življenjsko dobo in izboljšanim socioekonomskim položajem postaja zanimivo opazovati trende, ki so bili v preteklosti pogosto spregledani. V nedavni svetovni raziskavi smo ugotovili, da se v Sloveniji prenehamo počutiti mlade pri 41. letu starosti.  Namen raziskave Ogledalo brez filtrov je bil razumeti družbene trende, raziskati odnos žensk v Sloveniji do sprememb, ki se začnejo kazati po 35. letu – takrat, ko nam telo prvič sporoči, da nismo več tako mladi. V tem kontekstu smo želeli tudi razumeti odnos do sodobnih estetskih pristopov in posegov, ki so del današnjega sveta visokega življenjskega standarda”, je pojasnila Janja Božič Marol.



Raziskavo Ogledalo brez filtrov – Slovenke o letih, videzu in estetskih posegih je izvedel Inštitut

Mediana med 27. junijem in 13. avgustom 2025. Temeljila je na kombinaciji kvalitativnega in

kvantitativnega pristopa. Diskusijska skupina je bila izvedena z ženskami, 35 do 60 let, z višjim

dohodkom gospodinjstva, višjim razpoložljivim dohodkom ter navado, da vsaj občasno potrošijo

denar za nenujne storitve.  Anketni del je bil izveden z naključnim vzorčenjem prek

Medianinega spletnega panela na vzorcu 303 predstavnic zgoraj omenjene ciljne skupine.


Estetski posegi v svetu:

Estetska medicina raste po vsem svetu že od covida naprej. Po podatkih Boston Consuling Group bo do leta 2028 vredna 28 milijard.

VIR: Taman


. . .

Editor

Avtor pri si24.news