V teh dneh je velika večina slovenskih sončnih elektrarn prekrita z nekaj centimetrov debelo plastjo snega, kar preprečuje proizvodnjo. A odstranjevanja snega ne načrtuje nihče, ker se ne izplača, hkrati pa bi šlo pri tem za tvegano početje.

Slovenijo je pobelil sneg, ki se bo glede na napovedane temperature v večini države obdržal še nekaj časa. Tudi sončne elektrarne so prekrite s snegom, kar pomeni, da svetloba ne doseže fotonapetostnih celic in da te ne morejo proizvajati električne energije. O tem, kako ravnajo v takem primeru, smo povprašali nekaj lastnikov in upravljalcev večjih sončnih elektrarn.  

»Če bi sneg padal poleti…«

»Snega z modulov ne čistimo, ne glede na to, kakšen je naklon modulov na konkretni elektrarni, ki sicer najbolj vpliiva na to, kako hitro bo sneg zdrsnil z elektrarne,« nam je odgovoril Primož Tručl, direktor podjetja Moja elektrarna in član upravnega odbora Združenja slovenske fotovoltaike.

Za to je po njegovih besedah več razlogov. "Prvi je vsekakor ekonomika. Moduli se med odstranjevanjem snega lahko poškodujejo, zato je to treba delati previdno, če se že tega lotimo, poleg tega so takšni posegi zamudni in stanejo veliko več kot je na drugi strani korist od morebitne proizvodnje."

Poleg tega, še dodaja, je število sončnih ur pozimi tako ali tako dosti manjše kot poleti in tudi zato se čiščenje snega ne splača. "Morda bi bilo drugače, če bi sneg padal poleti," je šaljivo pripomnil.

»Neupravičen strošek«

Podobno so nam odgovorili tudi v energetskem podjetju Stellar, ki med drugim upravlja veliko hibridno sončno elektrarno pri Črnomlju. "Z ekonomskega vidika je takšen poseg neupravičen, saj so izgube v proizvodnji zaradi začasne snežne odeje relativno majhne in kratkotrajne."

Sneg se namreč v večini primerov zaradi naklona panelov, vpliva sončnega sevanja in segrevanja modulov samodejno stopi ali zdrsne s površine v zelo kratkem času. "Stroški ročnega ali strojnega čiščenja bi bistveno presegli morebitni dodatni izplen proizvedene električne energije, zato tak poseg ne prinaša ekonomske koristi."

Poleg tega, še dodajajo, obstaja veliko tveganje za mehanske poškodbe solarnih panelov med čiščenjem. "Steklo na panelih je sicer kaljeno, vendar ni namenjeno točkovnim obremenitvam, udarcem ali pritisku, ki lahko nastanejo pri ročnem odstranjevanju snega z lopatami, metlami, strgali ali drugo opremo. Tudi uporaba mehkejših pripomočkov lahko povzroči mikropraske na steklu, kar dolgoročno zmanjša prepustnost svetlobe in s tem učinkovitost panelov. Vsaka poškodba stekla pa pomeni tudi povečano tveganje za vdor vlage in posledično okvare modula."

Sneg očisti panele

Tudi v družbi GEN Energija so nam odgovorili, da večjih zasneženih sončnih elektrarn ne čistijo. "Običajno so pod naklonom in sneg relativno hitro sam od sebe zdrsne dol, ko posije sonce."

Še več, sneg je lahko tudi dobrodošel, saj panele tudi očisti. "Kot zdrsne s površine, sneg navadno za sabo potegne večji del na panelih nabrane umazanije," navajajo pri GEN energiji.

Prilagoditev »voznih redov«

Kako pa se prilagodijo pri izdelavi t.i. voznih redov, napovedovanju proizvodnje njihovih elektrarn, nas je še zanimalo. "Ko so paneli sončnih elektrarn prekriti s snegom, je njihova proizvodnja praviloma zelo nizka ali nična, kar je tudi upoštevano v naših napovednih modelih, ki jih delamo za dan v naprej," so nam pojasnili pri HSE.

Kot poudarjajo, je njihov proizvodni portfelj dovolj prožen, da lahko ustrezno prilagajajo in prerazporejajo proizvodnjo električne energije. "Ko sneg začasno zniža proizvodnjo sončnih elektrarn, zagotavljamo proizvodnjo električne energije z ostalimi viri v našem portfelju (hidro in črpalnimi elektrarnami) – ter po potrebi tudi konvencionalno proizvodnjo, skladno s tržnimi razmerami in operativnim planom, kar je tudi del našega običajnega obratovalnega režima za zimsko obdobje."

V GEN energiji pa poudarjajo, da proizvodnja sončnih elektrarn predstavlja manjši del njihovega portfelja. "Tako nam občasen izpad tega segmenta proizvodnje ne povzroča večjih težav." 

VIR: Naš Stik