Slovenija v središču nove dokumentarne serije o Jadranu

Slovenija v središču nove dokumentarne serije o Jadranu

Film,   Četrtek, 13. november 2025   Viasat Slovenija

13. 11. 2025 - Slovensko paleolitsko arheološko najdišče Divje babe pri Cerknem in znamenita neandertalska piščal, najstarejše znano glasbilo na svetu, sta dobila vidno mesto v novi dokumentarni seriji Skrivnosti Jadrana (Hidden Secrets of the Adriatic), ki bo 9. decembra premierno prikazana na programu Viasat History. Serija razkriva več kot 30.000 let zgodovine in arheoloških odkritij z območja Jadranskega morja, v prvi epizodi pa posebno pozornost namenja slovenskim arheološkim najdiščem in raziskavam.

Divje babe: odkritje, ki je spremenilo pogled na človeka
Prva epizoda gledalce popelje v jamo Divje babe nad reko Idrijco blizu Cerknega, kjer je bila pred natanko tridesetimi leti odkrita kostna piščal, stara približno 60.000 let. Najdbo so pripisali neandertalcem, kar je odprlo eno najodmevnejših arheoloških razprav o izvoru glasbe, simbolnega mišljenja in človeške kulture.

V seriji sodeluje dr. Boris Kavur, arheolog in redni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki je bil že v času študija del raziskovalne ekipe na najdišču. »Odkritje v Divjih babah je verjetno številnim, ali pa vsaj nam vsem, ki smo sodelovali v teh raziskavah, spremenilo način življenja, predvsem pa način razmišljanja o preteklosti,« pove. Poseben del zgodbe je posvečen Ljubenu Dimkaroskemu (1952–2016), makedonsko-slovenskemu trobentarju, umetniku in pedagogu, ki je s svojimi replikami piščali z Divjih bab dokazal, da instrument ni le arheološki artefakt, temveč nosilec glasbenega izraza. Izdelal je več kot 300 kopij, instrument pa poimenoval tidldibab – iz začetnic Turk Ivan, Dimkaroski Ljuben in Divje babe. Njegovo zapuščino v epizodi predstavlja hči Katinka Dimkaroska, ki nadaljuje očetovo delo ter v sodelovanju s slovenskimi in italijanskimi raziskovalci raziskuje zvočne in simbolne plati piščali.

Jadran: morje, ki povezuje civilizacije
Dr. Kavur v seriji poudarja, da so današnja najdišča ob severnem Jadranu pričevanja o prostoru, kjer so se tisočletja križali vplivi in ideje: »Ko danes gledamo v valove severnega Jadrana, se pravzaprav zavedamo, da je to prostor komunikacije – prostor, kjer so kulturni vplivi stoletja in tisočletja prečkali ta majhni zaliv, ki se zajeda v evropsko kopno.«

Avtorji Jadran prikazujejo kot živi arhiv civilizacij, ki so se na njegovih obalah rojevale, trkale in razvijale. Pri tem zgodovino luščijo plast za plastjo in razodevajo, kako je to območje postalo eno od zibelk evropske civilizacije. Prva epizoda tako raziskuje predvsem najstarejša obdobja, od Divjih bab v Sloveniji do Romualdove jame v Istri in ter ostankov neandertalcev iz Vindije na Hrvaškem, v nadaljevanju pa se časovna os razširi. Med drugim se dotakne pozabljenih kraljestev. Zahvaljujoč naprednim tehnologijam podvodnih raziskav namreč arheologi odkrivajo skrivnosti davno izgubljenih civilizacij, ki ležijo skrite pod morsko gladino. Sodobna arheološka izkopavanja v Zambratiji so razkrila najstarejšo šivano ladjo, kar so jih doslej odkrili v Sredozemlju, pa tudi ostanke potopljenega naselja, starega približno 6.000 let.

Gledalci spoznajo tudi svet starodavnih Histrov, ljudstva, ki je na Istrskem polotoku živelo že okoli leta 1500 pr. n. št. Njihova tragična usoda pod vodstvom kralja Epulona, ki se je leta 177 pr. n. št. raje odločil za smrt kot predajo rimskim osvajalcem, velja za simbol upora. Tematika upora se nadaljuje v obdobju rimske ekspanzije in uporniških ilirskih kraljestev, ki so obvladovala plovne poti. Med najizrazitejšimi osebnostmi tega časa je kraljica Tevta, ki je kljubovala Rimu in s svojo floto piratov ogrožala trgovske ladje, kar je sprožilo vojno, ki je za stoletja določila ravnotežje moči v regiji.

Tudi kasnejša poglavja se posvetijo Jadranu kot bojišču in stičišču – prostoru, kjer so se srečevali vojaški interesi, trgovske poti in kulturni vplivi. Eno najbolj dramatičnih poglavij se odvije na otoku Vis, strateški točki, za katero velja stari rek: »Kdor obvladuje Vis, obvladuje Jadransko morje.« Skozi zgodovino so se zanj borili Katalonci, Francozi, Britanci, Habsburžani, Italijani in Nemci – vsi so si prizadevali obvladovati tisto, čemur domačini še danes pravijo »ključ Jadrana«. Serija tako postopoma razpira celoten časovni lok, od neandertalske piščali iz Slovenije do sodobnih arheoloških raziskav, ki pod morsko gladino odkrivajo civilizacije, pozabljene tisočletja. Jadran se razkrije kot morje spomina, ki v sebi prepleta preteklost in sedanjost.

Skrivnosti Jadrana (Hidden Secrets of the Adriatic)
Premiera: Torek, 9. decembra, ob 21.00 na Viasat History

VIR: SI21