Več kot tretjina evropskih nizkonapetostnih omrežij je že starejših od 40 let, brez učinkovitih ukrepov pa bi lahko ta delež do leta 2050 narasel na kar 90 odstotkov. Brez posodobitve, širjenja in digitalizacije evropskega omrežja pa so močno ogroženi zastavljeni energetsko podnebni cilji.

Avtor:

Brane Janjič

Več kot tretjina evropskih nizkonapetostnih omrežij je že starejših od 40 let, brez učinkovitih ukrepov pa bi lahko ta delež do leta 2050 narasel na kar 90 odstotkov. Brez posodobitve, širjenja in digitalizacije evropskega  omrežja pa so močno ogroženi zastavljeni energetsko podnebni cilji.

Med predlaganimi nujnimi ukrepi so tako vzpostavitev predvidljivega in stabilnega regulatornega okvirja, ki bo zagotovil konkurenčno donosnost naložb v omrežje in k financiranju pritegnil tudi zasebne vlagatelje. Nadalje je treba nujno poenostaviti postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in skrajšati čas izvedbe javnih naročil. Pri snovanju scenarijev širitve evropskega omrežja pa je treba izhajati iz lokalnih in regionalnih posebnosti in razvojnih načrtov. 

Naložbe v distribucijska omrežja bo treba krepko povečati

Po ocenah Eurelectrica bo v naslednjih 25 letih treba v distribucijska omrežja vložiti dvakrat več sredstev, kot se vanje vlaga trenutno. Konkretneje, po oceni iz lanskoletnega poročila Grids for Speed naj bi tako morali v posodobitev distribucijskega omrežja v EU27 in na Norveškem do leta 2050 za naložbe nameniti kar 67 milijard evrov na leto. 

Zato bo treba v naslednjem finančnem okviru, kljub temu, da bo glavni vir financiranja za naložbe ostala omrežnina, zagotoviti tudi dodatna finančna sredstva iz evropskih skladov, denimo iz Mehanizma za povezovanje Evrope. 

V okviru evropskih predpisov za zaščito kritične infrastrukture pa bo po mnenju Eurelectrica treba distribucijskim podjetjem priznati tudi naraščajoče stroške za zagotavljanje odpornosti in kibernetske varnosti.

Brez naložb v omrežje zastavljenih ciljev ne bo mogoče uresničiti

V Eurelectricu ob tem poudarjajo, da brez rešitve omenjenih izzivov obstaja resno tveganje, da bodo zastavljeni cilji, povezani s prehodom na obnovljive vire energije, elektrifikacijo industrije in prometa ter dekarbonizacijo, ostali neuresničeni. 

Na distribucijska omrežja je namreč vezanih kar 70 odstotkov novih proizvodnih virov iz OVE in večina podjetij in končnih uporabnikov električne energije v gospodinjstvih. Neizpolnitev naložbenih načrtov v distribucijska omrežja do leta 2050 bi zato lahko na evropski ravni pomenilo 190 milijonov manj toplotnih črpalk, 120 milijonov manj električnih vozil in 1220 GW manj sončnih elektrarn. 

VIR: Naš Stik