Čebelarji po Sloveniji se letos veselijo sadov svojega in dela čebel. Letina je najboljša v zadnjem desetletju, je STA povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. Po ocenah ČZS so čebelarji letos natočili okoli 4000 ton medu. "Medovi so zelo sortno čisti in dobre kvalitete," je dodal. Čebelarjenje zahteva vse več znanja.

pripravila Vesna Pušnik Brezovnik

Ljubljana, 15. novembra - Čebelarji po Sloveniji se letos veselijo sadov svojega in dela čebel. Letina je najboljša v zadnjem desetletju, je STA povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. Po ocenah ČZS so čebelarji letos natočili okoli 4000 ton medu. "Medovi so zelo sortno čisti in dobre kvalitete," je dodal. Čebelarjenje zahteva vse več znanja.

"Pridelali smo zelo pestre medove, mogoče še najmanj smrekovega medu, drugače pa akacijo, lipo, kostanj, cvetlični, gozdni in hojev med. To so medovi, ki so letos na razpolago," je dejal Noč.

Letošnja letina zadostuje za domačo porabo, Slovenci med večjimi potrošniki v Evropi

Letošnja letina zadostuje za domačo porabo. Po besedah predsednika ČZS Boštjana Noča, ki je tudi predsednik Evropske čebelarske zveze, smo Slovenci med večjimi potrošniki v Evropi, poraba v zadnjih dveh desetletjih pa kaže trend navzgor. Posameznik pri nas zaužije med 1,5 in dvema kilogramoma medu na leto, pred 20 leti ga je manj kot en kilogram, kažejo podatki ČZS. "Tako da smo letos po dolgih letih pridelali toliko medu, kot ga Slovenci pojemo," je dodal.

Slovenski potrošniki večino medu kupijo neposredno pri čebelarjih na domu. Izvoza je zelo malo, poleg tega je bilo v zadnjih letih v Sloveniji tako malo medu, da so ga še slovenski potrošniki imeli premalo.

Statistični podatki kažejo, da je bila letina v zadnjih desetih letih brez letošnjega leta najboljša leta 2022, ko so čebelarji pridelali 2405 ton medu, najslabša pa leto prej, ko so pridelali 195 ton medu. Količine pridelanega medu namreč letno zelo nihajo.

Priporočena cena za 900 gramov medu, kot jo čebelarjem za letos priporoča ČZS, je od 14,10 evra za cvetlični med do 18,90 evra za hojev med. Za medove, ki so vključeni v sheme višje kakovosti, so cene nekoliko višje, in sicer od 17 evrov do 22,60 evra za 900 gramov medu.

Sledljivost in pristnost medu velika izziva

Potrošnik ima pravico vedeti, od kod prihaja med, je poudaril Noč. "Če je na etiketi napisana mešanica medu iz EU in izven EU, potrošnik nima pojma, od kod je ta med prišel. Lahko bi bila v njem ena kapljica slovenskega medu, vse ostalo pa iz bogve kje, pa bi še zmeraj lahko bila takšna označba," je opozoril.

Zato je bila Slovenija tudi pobudnica natančnejšega označevanja izvora medu. Uredba je že bila sprejeta in določa, da bo od 1. junija 2026 po vsej Evropi obvezna navedba držav izvora medu. Bo pa tu, tako Noč, velik izziv, kako se bo to nadziralo. Po njegovih besedah se na Evropski komisiji že kar nekaj časa ukvarjajo s to problematiko.

"Ključno bo, kako bo potekala sledljivost, da se bo dejansko med sledil od pridelovalca do kozarca. To bo kar velik izziv," je dejal. Po njegovih podatkih se v Sloveniji prenos direktive v nacionalno zakonodajo že ureja in bo po zagotovilih pristojnih urejen pravočasno.

Ne le ugotavljanje samega izvora, tudi pristnost medu je vse večji izziv. Prevare na trgu so povezane z dodajanjem različnih sirupov, barvil, arom in tudi encimov, pravi izredna profesorica z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Mojca Korošec, ki deluje tudi v mednarodnem okolju kot preizkuševalka in ocenjevalka medu.

Usmeritev za potrošnike je nakup pri čebelarjih, ki jih poznajo in pri katerih se lahko pozanimajo o načinu in okoliščinah pridelave medu, prav tako so orientacija za nakupe medu tako doma kot v tujini sheme kakovosti.

V Sloveniji tudi med divje češnje in rešeljike, pelod kostanja vseprisoten

Pri ocenjevanju kakovosti medu ocenjevalci preverjajo fizikalno-kemijske in senzorične parametre. Eden od osnovnih je vsebnost vode, ki je zakonsko omejena do 20 odstotkov. V slovenskem prostoru ima glede na tehnologijo čebelarjenja in klimatske pogoje med okoli 16,5 do 17 odstotkov vode, v sušnih obdobjih okoli 14,5 oz. 15 odstotkov vode.

Več parametrov kakovosti je povezanih z osnovno surovino, ali gre torej za cvetlični ali t. i. manin med. Za med sta namreč potrebni dve osnovni surovini. Ena je nektar medonosnih rastlin oz. cvetov, ki ga nabirajo čebele, druga surovina pa je mana. Gre za rastlinske izločke z iglic in listov, ki jih lahko delno uporabijo in predelajo tudi insekti, razne ušice, ki živijo na drevesih in grmih. "Tudi one potem to osnovno surovino delno predelajo in jo nato izločijo, čebele pa nabirajo tudi to. Temu se reče mana," je pojasnila Korošec.

Izmed sladkorjev sta v medu največ prisotna fruktoza in glukoza, sicer pa se medovi med seboj razlikujejo tudi po vonju, okusu, aromi, barvi. Po višji ceni se običajno prodaja tisti med, ki izvira prvenstveno iz enega botaničnega vira. Takšen med mora poleg določenih fizikalno-kemijskih parametrov imeti tudi odgovarjajoče senzorične lastnosti. "Lipov med je svetlejši, rumenkast z rahlo zelenim odtenkom. Akacijev med je običajno skorajda prozoren ali pa rahlo nežno rumen, medtem ko je kostanjev med intenzivno temnejše rdečkasto-rjave barve," je med drugim opisala Korošec.

Slovenija sicer izstopa po maninih medovih, saj so klimatski pogoji za njihovo pridelavo večinoma ugodni. Kot posebnost je someljejka za med izpostavila med divje češnje in med rešeljike, ki ga ob ugodnih spomladanskim vremenskih razmerah pridobivajo na kraških območjih. Ker imamo veliko kostanjevih gozdov, pa je za Slovenijo značilno tudi, da so praktično vse vrste medu na nek način "kontaminirane" s cvetnim prahom kostanja. To je zato zapisano tudi v specifikaciji za slovenski med zaščitene geografske označbe, je povedala.

Okoli 11.000 čebelarjev skrbi za okoli 200.000 čebeljih družin

V Sloveniji je okoli 11.000 čebelarjev, ki imajo okoli 200.000 čebeljih družin. V zadnjih 20 letih se je po podatkih ČZS število čebelarjev precej povečalo, nekoliko tudi število panjev, a hkrati v zadnjih letih zaradi slabših letin na ČZS opažajo tudi, da je kar nekaj čebelarjev opustilo čebelarstvo zaradi ekonomske nevzdržnosti.

Čebelarjenje medtem zahteva vse več znanja, poudarja Noč. Čebela danes brez pomoči čebelarja enostavno ne more preživeti zaradi različnih okoliščin, kot so klimatske spremembe, intenzivno kmetijstvo, uporaba fitofarmacevtskih sredstev in bolezni čebel. Čebelar mora čez leto vzdrževati čebelje družine in jim ob ekstremnih vremenskih razmerah, kot so vdori hladnega zraka maja in junija ter močna neurja, dodajati hrano, je opisal delo čebelarjev.

Glede vpliva rabe fitofarmacevtskih sredstev na čebele pa je Noč dejal, da imamo v Sloveniji pri tem kar srečo v primerjavi z ostalo Evropo, ki ima ogromne težave s pomori čebel. Kmetje, vrtičkarji in javnost na splošno kažejo veliko osveščenost glede tega, ugotavlja Noč. Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel. In ko sprejemamo ukrepe za zaščito čebel, posredno skrbimo tudi za ostale opraševalce v naravi, je še izpostavil Noč.

VIRA: STAkrog