Pred vami je svež knjižni kalejdoskop, ki vabi na potovanja skozi slovensko in svetovno literaturo – spoznajte intimne biografske in družbeno angažirane pripovedi, se potopite v neizprosno zgodovino, ali pa se prepustite nostalgiji brezčasnih klasik.

Pred vami je svež knjižni kalejdoskop, ki vabi na potovanja skozi slovensko in svetovno literaturo – spoznajte intimne biografske in družbeno angažirane pripovedi, se potopite v neizprosno zgodovino, ali pa se prepustite nostalgiji brezčasnih klasik. Skozi pripoved Toneta Partljiča spoznajte življenje Prežihovega Voranca, odkrijte neprecenljive dosežke slovenskih znanstvenikov v delu Antona Gradiška in se potopite v novo knjigo Tine Vrščaj Učne ure Eve K., ki pokaže šolo kot mikrosvet družbenih razmerij, kjer se v vlogah učiteljev in učencev zrcalijo naše lastne dileme. Novembrski knjižni paket prinaša tudi francosko uspešnico Delphine de Vigan Otroci so zakon, ki razkriva pretresljiv vpogled v svet družabnih omrežij, kjer otroci postanejo spektakel za množice, univerzalno zgodbo o izgubi in ponovnem iskanju družine v romanu Vrnjena Donatelle Di Pietrantonio, mojstrovino mladinske fantazijske literature Lymana Franka Bauma Čarovnik iz Oza, kompleksne Grozljive zgodbe enega najuglednejših madžarskih pisateljev Pétra Nádasa, mračen zgodovinski vpogled v stalinistični režim z monografijo Karla Schlögla Teror in sen. Moskva 1937 ter številne druge literarne vrhunce. Med bralce prihaja tudi VI. letnik Klasične Beletrine, ki ga tokrat sestavljajo štirje romani in zbirka kratkih zgodb v izvrstnih prevodih in s spremnimi besedami.

Voranc: Tone Partljič – Prva knjiga

Roman Voranc je prva od dveh Partljičevih knjig, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja in komunističnega idealista Prežihovega Voranca. Najprej smo priča veličastnemu pogrebu pozimi 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo. Nato nas pripoved ponese nazaj k mlademu Vorancu. Ravno je pobegnil od revnega, a toplega doma, ki ga Partljič predstavi tudi v likih matere, očeta in bratov. Voranca v svoj vrtinec kmalu posrka 1. svetovna vojna, sprva med črnovojnike, nato na fronto, kjer pri Doberdobu doživi ognjeni krst.Pozneje na Južnem Tirolskem dezertira iz avstro-ogrske vojske. Vojna in italijanska taborišča mu »ubijejo dušo in srce«. Po koncu se pridruži mladim delavskim upornikom in postane eden prvih komunistov pri nas. Ustvari si družino z ženo Marijo in dvema hčerkama, a ostaja vse podrejeno boju za družbeno solidarnost. V nenehni ilegali, ki jo Partljič obarva z značilnim humorjem, Voranc skrbi za knjige in skrivno spravljanje tovarišev čez mejo v Avstrijo, dokler tja ne prebegne še sam.

Tone Partljič (1940), v Mariboru rojeni pisatelj, je s pisanjem začel kot dvajsetletnik v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ustvarjal predvsem krajšo socialno prozo. Ko se je odpravil v mestni gledališki svet, pa je napisal okoli trideset uspešnih gledaliških komedij, nekatere (Ščuke pa ni, En dan resnic, Moj ata, socialistični kulak) so igrali po vsej Jugoslaviji. Za igro Moj ata, socialistični kulak je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa edini doslej Prešernovo nagrado za življenjsko delo – gotovo zasluženo, saj je najtežje nasmejati vedno malce žalostne in nekolikanj jezne Slovence. Nekaj navdiha je dobil tudi v času, ko je bil državni poslanec. Odkar je upokojen, piše obsežnejša prozna dela, najraje romane. Še vedno je poročen z Milko.Alojz Ihan: Tihotapec

Novi roman Alojza Ihana Tihotapec – formalno nadaljevanje avtorjeve Karantene, ki pa ga lahko beremo tudi povsem samostojno – se skoraj v celoti odvija na Marissi, jadrnici protagonista Andreja. Ta jo proda svojemu prijatelju Mariu, skupaj pa jo peljeta v njeno matično pristanišče v Trstu. Sprva mirno plovbo prekine postanek v Črni gori, kjer je Mario dogovorjen za poslovni obisk pri Kudinovu, premožnem ruskem poslovnežu, ki prodaja stanovanja v Dubaju, obiskovalca pa, po rutinskem pregledu jadrnice, ki ga opravi njegovo osebje, šokira z razkritjem, da na dnu Marisse nevede tihotapita drogo. Po začetnem šoku se prijatelja v strahu pred medijskim linčem odločita, da zaenkrat ne bosta obvestila policije – kar pa Andreja, ki je pravkar prebolel raka in si na novo definiral življenjske prioritete, nikakor ne potolaži. Nasprotno: pot do Trsta se spremeni v napeto igro sumničenj, manipulacij in ugibanj o tem, kdo je resnični tihotapec, kdo pa le marioneta, s katero iz ozadja opravljajo tisti, ki imajo v svojih rokah največ moči.

Alojz Ihan (1961) je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Ukvarja se tudi s pisanjem kolumn in književnostjo. Bil je urednik številnih literarnih revij ter knjižne zbirke Aleph. Ob tem je izdal še šest pesniških zbirk, tri zbirke esejev in dve poljudnoznanstveni knjigi, Tihotapec pa je že njegov peti roman. Za svoje literarno delo je med drugim prejel Jenkovo nagrado, Rožančevo nagrado ter nagrado Prešernovega sklada.Tino Vrščaj: Učne ure Eve K.

Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli izpod peresa Tine Vrščaj. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha proč od njegovega bistva.Avtorica slika najrazličnejše situacije, ki vznikajo v učilnici, na šolskem hodniku in v zbornici in preučuje vzvode (ne)moči. Zraven spleta širši kontekst, v katerem odraščajo današnji otroci. Če se podate na učne ure z Evo, zagovornico nenasilja, boste spoznali, kakšno je vzdušje v 8. K. Šolski prostor ni le kraj za tiste, ki morajo guliti klopi. Pametna tabla, pribita čez zeleno, je stvar celotne družbe. Mar ni šola v tekmi s časom postala nekakšen inkubator, v katerem se na otrocih izvajajo poskusi za prihodnost?

Tina Vrščaj (1987) je pisateljica, urednica in prevajalka. Piše romane, kratke zgodbe, eseje in pravljice. Takoj po študiju se je ukvarjala tudi z literarno kritiko. Iz angleščine je prevedla roman Jezusovo otroštvo J. M. Coetzeeja. Leta 2019 je prejela nagrado Sodobnosti za najboljši slovenski esej. Njen roman Na Klancu (2022) je prejel modro ptico, bil v kresnikovi peterici, dobil priznanje EU za književnost in skupaj s Cankarjem postal obvezno maturitetno branje 2026.Stane Repše: Ko sem te rabila, te nikoli ni bilo

Ob branju spominov zdaj upokojenega kirurga in predstojnika Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Staneta Repšeta bralec doživi, kaj pomeni v rokah držati skalpel. Opisi operacij, pri katerih se rešujejo življenja in dogajajo napake, živo orišejo dileme, uspehe in trdo delo zdravnikov. Njegovo odraščanje je zaznamovalo obdobje druge svetovne vojne, ki je na njem pustilo velik pečat, vendar je že od malih nog vedel, da želi postati kirurg – predvsem ga je zanimala abdominalna kirurgija. Odločno je sledil svojim sanjam in zaključil študij na Medicinski fakulteti, si izboril prve operacije ter svoje življenje posvetil kirurgiji. V knjigi pripoveduje o pomembnejših operacijah, ki so mu živo ostale v spominu, pa tudi o svojem doživljanju kirurgije skozi čas, o njenem razvoju v Sloveniji in o tem, kako kirurgija izgleda v tujini.

Dr. Stane Repše (1940) je priznani upokojeni kirurg, nekdanji redni profesor na Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo v UKC Ljubljana (2002–2009), ter tudi avtor več kot 250 strokovnih in znanstvenih člankov ter številnih drugih prispevkov v strokovnih knjigah. Za svoje delo je prejel več častnih priznanj v različnih strokovnih društvih doma in v tujini, na svoji bogati karierni poti pa se je ukvarjal predvsem s kirurgijo malignomov prebavil. Leta 1990 je naredil prvi večorganski odvzem in prvo transplantacijo trebušne slinavke pri nas.Anton Gradišek: Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah

Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah so knjiga o življenju in delu 50 znanstvenikov, izumiteljev in pionirjev, ki so vsak po svoje zaznamovali znanost pri nas. Od astronomov srednjega veka do zdravnikov zgodnjega novega veka, prek naravoslovcev 18. In 19. stoletja pa do sodobnih znanstvenikov 20. stoletja. Avtor dr. Anton Gradišek se je brez oklevanja lotil tudi raziskovanja na terenu. Njegove zgodbe zato odlikujejo široka radovednost, preglednost, oseben pristop in smisel za humor.Izvemo denimo, kdo je prvi predstavil polha in človeško ribico slavnemu Linnéju, kateri človek se je pogovarjal z žuželkami, katera princesa se je zakopala v arheološka izkopavanja, kako je naš raketni inženir razreševal problem vožnje po vesolju, kdaj sta k nam prišla mumija in krokodil ... Velik poklon našim znanstvenikom za na vsako polico!

Dr. Anton Gradišek (1983) je fizik, zaposlen na Institutu Jožef Stefan. Doktoriral je leta 2012 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, potem pa je nekaj časa preživel na podoktorskem izobraževanju v Južni Koreji in kot Fulbrightov štipendist na Washingtonovi univerzi v St. Louisu v ZDA. Že dobro desetletje se ukvarja z uporabo umetne inteligence na različnih področjih, predvsem v medicini in biologiji, kjer se zanima zlasti za preučevanje čmrljev in čebel. Za Novice IJS je vrsto let pisal zgodbe o slovenskih znanstvenikih in te so postale osnova za to knjigo.Nostalgija po prihodnosti: Gabriela Babnik Ouattara

Čeprav vključuje nekatere obrise življenja priznane slovenske slikarke Ivane Kobilca, roman Nostalgija po prihodnosti ni biografija; je subverzija realističnega upodabljanja sveta, izmišljena zgodba o slikarki Ivi, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje ustvarjala predvsem v tujih prestolnicah – največ v Parizu, Sarajevu in Berlinu –, se tam družila z velikimi slikarskimi imeni ter prihajala v stik z različnimi umetniškimi smermi, ki so pustile odsev tudi na njenih portretih, tihožitjih in krajinah.Poleg edinstvenega Ivinega značaja – protagonistka je umetnost postavljala daleč pred družinsko in ljubezensko življenje – in njenega odnosa s temnopoltim ljubimcem Gretorjem, prav tako slikarjem in zbiralcem umetnin, roman tematizira tudi položaj ženske v takratnem pretežno moškem umetniškem svetu, preobražanje umetnosti iz secesijske v bolj eksperimentalno, vprašanje tujstva in pripadnosti ter t. i. histerične napade, ki so bili tedaj zelo »popularni« in so ženskam služili kot eden od mnogih obrambnih mehanizmov.

Gabriela Babnik Ouattara (1979) je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter 2009 magistrirala iz nigerijskega modernega romana. Od leta 2002 se z ocenami in analizami literarnih del redno pojavlja v revijalni publicistiki. Za roman Koža iz bombaža (2007) je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Za roman Sušna doba, ki je preveden v več kot deset jezikov, je leta 2013 prejela nagrado Evropske unije, za svoje kritiško delo pa istega leta še Stritarjevo nagrado. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje, in piše radijske igre.Klasična Beletrina, VI. letnik

Klasična Beletrina med nas znova prinaša vrhunce svetovne književnosti. Vsako leto izide pet svetovnih klasikov, romanov in zbirk novel, večinoma v novih prevodih. Gre za živa in obenem temeljna literarna dela, ki ne smejo manjkati v nobeni domači knjižnici. Šesti letnik ambicioznega projekta v slovenski prostor prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Sestavljajo ga štirje romani in zbirka kratkih zgodb v izvrstnih prevodih in s spremnimi besedami.Groteske in arabeske so prva prozna zbirka Edgarja Allana Poea, mojstrskega raziskovalca temnejših kotičkov človeške psihe, utemeljitelja moderne detektivke in pionirja žanra kratke zgodbe, zasnovane na njegovi teoriji »enega samega učinka«, po kateri vsak element zgodbe prispeva k enotnemu čustvenemu učinku.

Plen, roman Émila Zolaja sodi v znameniti cikel dvajsetih romanov Rougon-Macquartovi, veličastne freske francoske družbe v času drugega cesarstva. Izvirni naslov La Curée označuje tisti neužitni del drobovja in kosti, ki jih lovci po uspešnem lovu in odrtju uplenjenih živali prepustijo psom goničem. S to sijajno metaforo je Zola ilustriral neusmiljeni gon za dobičkom in užitki, ki se je odprl z veliko urbanistično prenovo Pariza sredi 19. stoletja.

Roman Samota je od maja 1904 do aprila 1905 v obliki feljtonov izhajal v najnaprednejši katalonski reviji tistega časa, Joventut. Avtorica Víctor Català je trpela zaradi ostrega ritma oddaj, prepričana, da bo besedilo ostalo nedodelano, a ji je vseeno uspelo napisati prelep roman o Mili, ki se poroči z nesposobnim Matiasom in za njim odide za oskrbnico odročne kapelice Svetega Poncija. Za same Katalonce je Samota živi klasik, ki še vedno odpira razpravo o mestu žensk v družbi.
Elias Portolu, roman italijanske pisateljice Grazie Deledde, je prvič izšel leta 1900 v rimski literarni reviji Nuova Antologia, v knjižni obliki pa tri leta pozneje. V njem avtorica skozi zgodbo mladeniča iz naslova knjige, ki se nesmrtno zaljubi v zaročenko svojega brata, obravnava zelo kompleksne družbene teme, ki so univerzalno človeške in segajo od posameznikovih notranjih stisk in bojev do njegove vpetosti v širše družbeno okolje z moralnimi, verskimi in tradicionalističnimi vrednotami.
Most na Drini Nobelovega nagrajenca za literaturo Iva Andrića upoveduje zapleteno zgodovino, kulturno raznolikost in družbena trenja Balkana. Dogajanje je postavljeno v bosanski kraj Višegrad oziroma natančneje v neposredno okolico mostu na Drini, okoli katerega skozi več stoletij živijo različne generacije ljudi, katerih zgodbo spremljamo. Preko nje odkrivamo, kako kompleksno prelomne družbenozgodovinske spremembe zaznamujejo slehernega človeka in odnose, ki jih ta gradi z ljudmi okoli sebe.Donatella Di Pietrantonio: Vrnjena

Roman Vrnjena, preveden v več kot 30 jezikov, je prejel prestižno nagrado campiello za najboljšo knjigo po izboru bralcev. Briljantna pripoved odpira vprašanja materinstva, odgovornosti, skrbi, odpuščanja in razrednih neenakosti ter skozi intimno zgodbo razpira univerzalne dileme družinskih in družbenih odnosov. Vrnjena posrka bralca vase že na prvi strani, ko glavna junakinja s kovčkom v eni in torbo s čevlji v drugi roki pozvoni pri neznanih vratih. Odpre ji njena sestra Adriana, s katero se še nikoli prej nista videli. Tako se začne razburljiva zgodba o deklici, iztrgani iz udobja življenja edinke premožne družine, ki jo čez noč vrnejo biološkim staršem na podeželju in ki v trenutku izgubi vse – topel dom, najdražje prijatelje in brezpogojno ljubezen staršev. Oziroma tistih, za katere je verjela, da so njeni starši. Za Vrnjeno, kot jo poimenujejo sošolci na vasi, se začne popolnoma novo življenje. Nov dom je majhen, temen, povsod so bratje in hrane ni dovolj za vse. Ampak tu je Adriana, ki z njo deli posteljo. In tu je Vincenzo, da jo gleda, kot bi že postala ženska. In v tem nemirnem in prebrisanem pogledu se lahko Vrnjena morda izgubi, da bi se znova našla.

Donatella Di Pietrantonio (1962) je priznana italijanska pisateljica, ki je mednarodno slavo doživela z romanom Vrnjena. Živi v kraju Penne v Abrucih, precej odmaknjeni in nerazviti italijanski regiji, ki jo tudi opisuje v svojih pripovedih. Po izobrazbi je otroška zobozdravnica in vsak dan vstaja pred peto zjutraj, da lahko pred službo piše.Lyman Frank Baum: Čarovnik iz Oza

Čarovnik iz Oza (1900) je prvič izšel pod naslovom The Wonderful Wizard of Oz, ob ponatisih se je uveljavila krajša različica naslova, The Wizard of Oz, zdaj pa je nov slovenski prevod izšel tudi v zbirki Zvezdna Beletrina. Pripoved se začne na ameriškem podeželju, kjer živi deklica Doroteja. Hudo neurje jo s psičkom Totom odnese v fantastični svet. Na poti po različnih deželah srečata strašilo, leva, kositrnega drvarja, Oza, vladarja Smaragdnega mesta, dobre in hudobne čarovnice in druge prebivalce. Pot je polna zanimivih dogodivščin in preprek, ki se zaradi spretnosti literarnih likov, dobrih pomočnikov in čarobnega predmeta (čeveljcev) iztečejo v srečen konec, saj dobro vedno premaga zlo. Ob Čarovniku iz Ozaje Baum izdal še šestnajst del, ki temeljijo na literarnih likih in književnih prostorih iz dežele Oz, na svetovnem tržišču je tudi veliko različnih priredb in predelav Baumovih del, ki sodijo v serijo Oz. Že v začetku 20. stoletja so izvedli muzikal, knjiga je doživela različne filmske uprizoritve, priredbe za gledališča, literarni liki so postali del popularne kulture.

Lyman Frank Baum (1856–1919) je živel v Združenih državah Amerike, rojen je bil v kraju Chittenango v državi New York, umrl je v Los Angelesu v Kaliforniji. Bil je pisatelj, publicist in založnik, ukvarjal se je zlasti z izdajanjem otroških in mladinskih knjig. Pisal je poezijo, prozo in dramatiko za otroke, dela je začel izdajati leta 1897, izdanih je bilo 35 del; večino tistih, ki ne sodijo v cikel o deželi Oz, je izdal pod psevdonimom (uporabljal je različna umetniška imena). Njegova prva prodajna uspešnica je bila slikanica v verzih Father Goose (1899), ki jo je ilustriral W. W. Denslow. V slovenskem jeziku je Čarovnik iz Oza prvič izšel šele leta 1959 z ilustracijami Maksima Sedeja. Leta 1970 je knjiga izšla tudi v brajici, v prevodu Bogdana Gjuda pa je izšla tudi dramatizacija.Péter Nádas: Grozljive zgodbe

Kako lahko pisatelj, ki je osvojil bralce in kritike z epohalnimi deli, kot so Knjiga spominov, Svetlikajoči se delci in Vzporedne zgodbe, prevedene tudi v slovenščino, in prejel zanje številne mednarodne nagrade, še preseneti? Pétru Nádasu, enemu najuglednejših sodobnih madžarskih pisateljev, je namreč z romanom Grozljive zgodbe uspelo prav to. Pred bralcem zaživi vsakdan prebivalcev zaselka ob Donavi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pravcati univerzum značajev in usod likov, razpetih med nebom in zemljo, dobrim in zlim.Med njimi izstopajo starka Teréz, velika grešnica v očeh vaščanov, duševno prizadeto dekle Róza, katoliški in protestantski duhovnik, dama iz Budimpešte, lepa študentka, vaški pastir in pekovski sin … Njihova dejanja poganjajo erotični nagoni, pritlikave zlobnosti, praznoverje in obsedenost s hudičem. Skozi zgodbe se kot v široki reki pretaka več glasov, skoznje pa kot nanos in usedlina preliva kolektivni glas, ki razvezan tudi običajnih jezikovnih postavk bralca neustavljivo odnese s sabo v zamotane svetove človeške psihe, njihove junake pa tudi čez rob – in na dno.

Péter Nádas (1942) je pisatelj, dramatik in esejist. Študiral je novinarstvo in fotografijo ter nekaj časa deloval kot fotoreporter pri budimpeškem časopisu Pest megyei Hirlap. Potovanja po svetu, zlasti v Berlin in New York, so imela nanj močan vpliv, v njegovi literaturi pa je močno sled pustila tudi selitev iz Budimpešte najprej v vasico Kisoroszi na Szentendrejskem otoku sredi Donave, nato pa v Gombosszeg, ki leži v bližini Zalaegerszega, nedaleč od slovenske meje. Od leta 1969 se posveča izključno literaturi in velja za enega najpomembnejših svetovnih literatov.

VIR: Beletrina