V prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli v Hočah je bilo v sredo, 26. 11. 2025, izvedeno regijsko srečanje Podeželskega parlamenta za regijo Podravje. Dogodek, eden izmed devetih regijskih srečanj, je organiziralo Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) v sodelovanju z Lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) na območju Podravja. LAS Bogastvo podeželja kot koordinator regijskega podeželskega parlamenta, LAS Srce Štajerske, LAS med Pohorjem in Bočem, LAS Ovtar, LAS Haloze in LAS P

Maribor – V prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli v Hočah je bilo v sredo, 26. 11. 2025, izvedeno regijsko srečanje Podeželskega parlamenta za regijo Podravje. Dogodek, eden izmed devetih regijskih srečanj, je organiziralo Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) v sodelovanju z Lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) na območju Podravja. LAS Bogastvo podeželja kot koordinator regijskega podeželskega parlamenta, LAS Srce Štajerske, LAS med Pohorjem in Bočem, LAS Ovtar, LAS Haloze in LAS Povezani med Ormožem in Goricami so pripravili skupno regijsko srečanje, kjer je sodelovalo cca 50 udeležencev. Srečanja, ki so se izvajala po vsej Sloveniji v okviru priprav na 6. Slovenski podeželski parlament (načrtovan za 12 in 13. junij 2026), so omogočila odprto razpravo o ključnih izzivih slovenskega podeželja. Udeleženci iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja so na delavnicah obravnavali teme, kot so konflikti na podeželju, socialno-ekonomska vzdržnost, vključevanje mladih in vpliv pristopa LEADER. Tekla je aktivna, dinamična vendar konstruktivna debata o podeželskih območjih, ki se danes soočajo z večplastnimi zgoraj omenjenimi izzivi, vključno s problematiko odseljevanja mladih in staranja prebivalstva. Ključni namen regijskega parlamenta je bil slišati glas podeželskega prebivalstva in javnosti, slišati realne potrebe podeželja, spodbuditi odprto in konstruktivno razpravo ter poiskati konkretne predloge rešitev za podeželje, za krepitev njegove odpornosti in privlačnosti v prihodnje. 

V okviru razprave je bilo poudarjeno, da na podeželju živijo tako kmetje kot tudi ostali prebivalci podeželja, iz tega sobivanja pa izhaja nekaj konfliktov. Osnovna funkcija podeželja kot vira prehrane za celotno prebivalstvo se že desetletja zmanjšuje, posledično se povečuje pomen njegovih drugih funkcij, kot so prostor za počitek, rekreacijo, šport, uživanje v naravi itd. Nespoštovanje poklica kmeta in kmetijstva kot pomembne gospodarske panoge je trend, ki se je v zadnjih desetletjih še okrepil. Kmet, ki je pridelovalec hrane in varuh slovenske samooskrbe na eni strani in skrbnik kulturne krajine na drugi strani, v svojen naravnem okolju postaja ranljiva skupina. Do tega prihaja zaradi vedno večje selitve bivalnih in spalnih naselij, širitve drugih gospodarskih panog na račun kmetijskih zemljišč. K temu v veliki meri  pripomore tudi zgrešen pristop politike, predstavitve kmetijstva in funkcije kmetijstva v prostoru, ter nenazadnje tudi zaradi manjka mladih, ki se odločajo za ta poklic. Mladi si želijo ostati na podeželju zaradi domačnosti, ustvarjene socialne mreže, bližine družine, vendar za to  potrebujejo možnost zaposlitve oz. ohranjanje socialne varnosti in razvito mrežo javne infrastrukture, kot so javni prevoz, šole, vrtci, dostopnost ostalih javnih storitev in stanovanj… Mladi na podeželju pogrešajo prenos znanja, njim prilagojenih svetovanj in usposabljanj, ki vključujejo poklicno oz. karierno svetovanje, predstavitev možnosti za mlade v njihovem lokalnem okolju ipd. Želijo si tudi prostorov za druženje in biti slišani in upoštevani predvsem na družbenem življenju. Mladi kmetje si želijo enakih možnosti, s poudarkom na prilagojenih ukrepih, ki bi mladim kmetom omogočili dostop do sredstev in znanja po manj izključujočih in administrativno zahtevnih pogojih.  Tekom razprave je bilo ugotovljeno, da se izgublja socio ekonomska vrednost podeželja, ki bi jo po razpravah sodeč lahko ohranili z kombiniranjem različnih dejavnosti in tudi storitev znotraj obstoječih danosti na podeželju. Izpostavljen je bil pomen turizma in njegova vloga v smislu socio- ekonomske vzdržnosti podeželskih območij. Kot Četrta tema debate je pristop LEADER/CLLD in pomen lokalnih akcijskih skupin, ki  so v preteklosti že naslovili in tudi rešili marsikatero od naštetih potreb in želja. K temu so pripomogli tudi številni projekti v okviru LAS in projekti sodelovanja med LAS-i, ki so zajeli širša podeželska območja in so imeli večji doseg. Ne glede na omejitve, ki so v vsaki perspektivi nekoliko drugačne, pa je nesporen njegov vpliv na podeželska območja. LEADER/CLLD s svojimi minornimi sredstvi multiplikativno vpliva na razvoj podeželja, na izboljšanje kvalitete življenja in zagotavljanje socio ekonomske vrednosti podeželja. Saj je bilo v preteklem obdobju v okviru LEADER/CLLD sredstev ustvarjenih 43 novih delovnih mest.  V prihodnje bi zato morali v pristop vključiti še Socialni sklad in ne dovoliti, da se sredstva za ta pristop zmanjšajo. V kolikor temu ne bo tako in se bodo sredstva zmanjševala, lahko govorimo o zaključku razvoja na podeželju. LEADER/CLLD je namreč edini pristop, ki ni centraliziran in izvira iz potreb lokalnega okolja po pristopu od spodaj navzgor, kjer se slišijo potrebe mikro skupnosti in najdejo rešitve zanje.

"Naš cilj je slišati glasove lokalnih prebivalcev, strokovnjakov, podjetnikov in predstavnikov civilne družbe. Skupaj smo razpravljali o ključnih temah, kot so socialno-ekonomska vzdržnost, konflikti na podeželju, vključevanje mladih ter pristop LEADER kot gonilo razvoja," je poudarila mag. Mojca Metličar, podpredsednica Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP), nacionalnega nosilca projekta in koordinatorka za Podravski podeželski parlament. 

“Razveseljivo je, da se je za regijsko srečanje v Podravju organizacijsko povezalo šest lokalnih akcijskih skupin. Izjemno je potrebno pohvaliti skupen pregled izvedenih projektov v dosedanjih programskih obdobjih: s kratkim in vsebinsko prepričljivim filmom so udeležence učinkovito seznanili s konkretnimi, vidnimi in merljivimi rezultati pristopa LEADER/CLLD. Razprave v štirih delavnicah, ki so se jih udeležili raznovrstni deležniki in akterji iz različnih pokrajin Podravja, so bile glasne, živahne in tudi vsebinsko bogate. Zato so bili tudi zaključki jasno strukturirani in zelo argumentirano predstavljeni,” je povedala dr. Irma Potočnik Slavič, redna profesorica za družbeno in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. 

VIR: LAS Srce Štajerske