Vlada je po več kot dveh letih usklajevanj potrdila predlog prenove zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.

Zakon je bil obljubljen že na začetku mandata kot eden ključnih ukrepov za dvig produktivnosti, v praksi pa postal simbol razhajanj med gospodarskim ministrstvom, ki je reformo potiskalo naprej, in finančnim ministrstvom, ki je zaradi neurejenega davčnega okvirja zakon večkrat zaustavilo. Čeprav so socialni partnerji poudarjali, da je bil predlog usklajen že poldrugo leto, je obstal na mrtvi točki – vse do zdaj.

Gospodarsko ministrstvo je poleti 2023 pripravilo predlog, ki je odpravljal ključne slabosti obstoječega zakona iz leta 2008. Predvidel je poenostavitve, širitev deleža dobička za delitev in uvedbo delniške sheme. Rešitve so bile še posebej pomembne za visokotehnološka podjetja, ki so opozarjala, da Slovenija zaostaja za državami, ki aktivno spodbujajo delavsko lastništvo in opcijsko nagrajevanje. A finančno ministrstvo je vztrajalo, da mora biti davčni del umeščen v celovito davčno reformo, kar je proces praktično zamrznilo. 

 Kaj predlog zakona dejansko prinaša? Predlog, ki ga je vlada potrdila, uvaja štiri ključne spremembe: večji obseg delitve dobička: delež se širi z 20 na 33 odstotkov dobička, zgornja meja izplačil pa na 20 odstotkov letne bruto mase plač; tri sheme udeležbe: denarno, družbeniško in delniško, s čimer se Slovenija vsebinsko približuje modelom, ki jih poznajo Francija, Nemčija in ZDA; davčne spodbude: 100-odstotna davčna olajšava za podjetja in znižana obdavčitev za zaposlene (30 odstotkov pri denarnem izplačilu, 25 odstotkov pri delnicah/deležih); bistvena poenostavitev je ukinitev obvezne registracije pogodb, ki se nadomešča le z obvestilom Fursu.

Odzivi gospodarstva: GZS previdno, SBC ostro

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predlog podpira, a opozarja na izključitvene pogoje (višja rast plač od povprečja zasebnega sektorja, obvezno dvoobročno izplačilo, izključitev podjetij, ki izplačujejo nagrade za poslovno uspešnost). Po njihovih ocenah bo zakon v trenutni obliki v treh letih uporabljalo približno 100 podjetij; ob dopolnitvah okoli 250.

Klub slovenskih podjetnikov (SBC) pa izpostavlja, da se "čudi omahovanju" in dodaja, da je rešitev dobra za delavce ter da gre za njihov dolgoletni predlog, ki ga je vlada končno uslišala. 

Katera podjetja so zakon že uporabljala?

Obstoječi sistem je bil v petnajstih letih izjemno redko uporabljen, a smo našli nekaj podjetij, ki je uporabilo tovrstno nagrajevanje zaposlenih. Najpogostejši uporabniki so bili: Datalab Tehnologije, Datalab SI, Fotona, HIT, Jeruzalem Ormož SAT, Jeruzalem SAT – oljarna in mešalnica Središče, MTC – SL Murska Sobota, Avtocenter Ormož, Omega, genEplanet in Revidera. Gre za ozko skupino podjetij, ki se v registru pogodb pojavlja iz leta v leto, a njihov skupni obseg predstavlja zanemarljiv delež vseh zaposlenih v Sloveniji.Datalab, eden najaktivnejših uporabnikov participativnih shem, bo letos zaposlenim izplačal 14.600 evrov bruto iz naslova poslovne uspešnosti in udeležbe pri dobičku. Podjetje tako postavlja najvišji standard nagrajevanja in je dokaz, da lahko pravilno oblikovane sheme prinesejo zelo visoke prejemke.Za zdaj ni znano, kdaj bo predlog novele poslan v parlamentarno obravnavo. Vlada je naredila pomemben premik, a prihodnost nove ureditve ostaja odvisna od dveh dejavnikov: ali bo parlament odpravil omejitve, na katere opozarja gospodarstvo, in ali bo finančno ministrstvo zagotovilo stabilen davčni okvir. Po letih medresorskih blokad je ključno vprašanje enako kot ob začetku mandata: bo prenovljeni zakon končno uporabljalo več od dosedanjih šest do osem podjetij letno in postal orodje, ki ga bo slovensko gospodarstvo dejansko uporabljalo? 

VIR: Bloomberg Adria