Energetika Ljubljana, enota TE-TOL, ima od letos novega »vlečnega konja« – plinsko-parno enoto z visokim izkoristkom, ki je sposobna zagotavljati 132 MW električne moči in 110 MW toplote. Po njenem drobovju nas je popeljal tehnični direktor dr. Marko Agrež.

Ob obstoječih premogovnih blokih na območju termoelektrarne – toplarne (enota TE-TOL) v Mostah po novem stoji sodobna plinsko-parna elektrarna. Njeno srce sta dve Siemensovi plinski turbini SGT-800, vsaka z nazivno močjo 57 MW, pri čemer moč nekoliko niha glede na zunanje pogoje. »Pozimi, ob nizkih temperaturah, bomo iz njih lahko iztisnili tudi 59 MW električne moči, v poletni vročini pa bo moč padla na 55 MW,« nam je pojasnil Agrež.

Plinski turbini predstavljata linijo 4 in linijo 5 v enoti TE-TOL. Prve tri linije predstavljajo premogovni bloki, od katerih trenutno redno obratuje le eden. Zaradi varnosti in znižanja ravni hrupa je celoten sistem plinske turbine in generatorja v kontejnerski izvedbi. »Celoten sistem je zrakotesen, ob morebitnih težavah pa se takoj sproži sistem za gašenje s CO2 in v trenutku zaduši celotno območje kontejnerja.«

Koristna izraba 90 odstotkov vhodne energije

Zgorevanje zemeljskega plina poganja plinske turbine, iz izpušnih plinov, ki bi sicer ušli v zrak, pa s pomočjo posebnih kotlov na odpadno toploto (angl. heat recovery steam generator) proizvedejo še paro, s katero nato poganjajo parno turbino, ki lahko proizvede še dodatnih 34 MW električne moči. »S tem pri proizvodnji električne energije dosegamo izjemno visoke energetske izkoristke, prek 50 odstotkov,« je povedal Agrež. »Če upoštevamo še izrabo toplote za ogrevanje Ljubljane, pa bo izkoristek v točki optimalnega obratovanja v zimskem obdobju dosegel celo 90 odstotkov. To pomeni, da gre za energetsko daleč najučinkovitejšo termoelektrarno v Sloveniji.«

Posebej je omenil izrabo toplote dimnih plinov. »V Termoelektrarni Brestanica gredo vroči plini naravnost v dimnik, dimni plini imajo čez 500 stopinj C. Pri nas so temperature le nekoliko višje od 80 stopinj C.«

Toplotni in baterijski hranilnik

Elektrarna navadno obratuje v optimalni obratovalni točki, nihanje potreb po toploti pa uravnavajo s toplotnim akumulatorjem – z velikim zalogovnikom vode, ki stoji na območju enote TE-TOL. »Kapaciteta zalogovnika toplote – 850 MWh – zadostuje za nekaj ur ogrevanja Ljubljane ob sorazmerno milih temperaturah. Vsebuje 20 tisoč m3 tople vode, segrete na 95 stopinj.«

Načrtujejo pa tudi postavitev baterijskega hranilnika za boljše uravnavanje potreb po električni energiji. »Pred leti smo se pogovarjali o kapaciteti 10 MW, mogoče pa bi danes veljalo razmisliti še o nekolikšnem povečanju,« je povedal Agrež.

Poraba plina za petino Slovenije

Plin v turbine priteka po visokotlačnem plinovodu, neposredno iz prenosnega plinskega omrežja, le tlak se spusti s 50 na 35 barov. Poraba plina je 26.600 m3 na uro, predvidena letna poraba ob načrtovanih 6.000 obratovalnih urah pa 159 milijonov m3, kar skupaj s preostalo porabo plina odjemalcev Energetike Ljubljana (cca 59 milijonov m3) predstavlja približno petino celotne slovenske letne porabe zemeljskega plina. Plinski turbini sta tudi prilagojeni za primešavanje do 20 % vodika.

Za krizne primere pa imajo tudi možnost koriščenja ekstra lahkega kurilnega olja, kar elektrarni daje dodatno fleksibilnost. »Imamo dva velika rezervoarja, vsakega za po 1.500 m3 goriva, kar zadostuje za šest dni obratovanja na polni moči,« je pojasnil Agrež.

Sposobnost zagona iz teme, a brez naročnika

Ob elektrarni stojita dva kontejnerja z dizelskima agregatoma. Elektrarna je namreč z njima sposobna zagona iz breznapetostnega stanja. »Ob razpadu slovenskega elektroenergetskega sistema lahko ljubljanski otok vzpostavimo iz te točke,« je dejal Agrež. »Ravno za tak primer je na primer pomembno, da imamo na lokaciji tudi zalogo ekstra lahkega kurilnega olja. Ob električnem mrku v državi je namreč lahko vprašljivo tudi delovanje plinovodnega sistema.«

Naloge zagona iz teme jim za zdaj na Elesu niso zaupali. »Na Elesovem razpisu za zakup storitve zagona iz teme smo že kandidirali, vendar žal nismo bili izbrani, ker cenovno ne moremo konkurirati že amortiziranim elektrarnam. Lahko rečem, da sta dizelska agregata naložba, ki trenutno ne služi svojemu namenu.«

Je pa, kot poudarja, vedno na voljo. In po njegovem mnenju za storitve za primer izrednih razmer ne bi smele veljati tržne zakonitosti. »Za vzpostavitev ljubljanskega otoka je najbolj smiselna elektrarna, ki stoji v središču Ljubljane in ki lahko s postopnim vklapljanjem najprej plinskih, nato pa še premogovnega bloka sama zagotovi 200 MW moči za napajanje sistema.«

Zapleti z dobaviteljem

Plinsko-parna enota je, čeprav že obratuje pri polni moči, formalnopravno še vedno v fazi poskusnega obratovanja po upravnem postopku. Elektrarne pri Energetiki Ljubljana niti še niso prevzeli v trajno upravljanje. Predvidevajo, da se bo to zgodilo v prihodnjem letu.

Začasni prevzem enote so sicer izvedli maja letos, ko je začel teči tudi triletni garancijski rok za reklamacijo napak.

Prevzemanje elektrarne od grškega dobavitelja, družbe Mytilineos Holdings (po novem Metlen Energy), so sicer zaznamovale zamude in medsebojno obtoževanje o neizpolnjevanju pogodbenih pogojev, ki se bo razpletlo šele prek arbitraže.

118 milijonov evrov (brez DDV) vredna pogodba z dobaviteljev glavne tehnološke opreme je bila podpisana leta 2019 in je sprva predvidevala dokončanje v 30 mesecih, torej do konca leta 2021.

Z grškim dobaviteljem se je, kot nam je povedal Agrež, zapletlo zaradi kakovosti ocevja. »Kompleten sistem je bil narejen v Južni Koreji, po dobavi pa smo s preizkusi z neporušitvenimi metodami ugotovili, da je ocevje dejansko neuporabno, z nepovarjenimi vari in podobno,« nam je pojasnil Agrež. »Če bi tak sistem vgradili, bi imeli neizogibno težave z okvarami. Vse cevne module smo zato poslali na popravilo na Hrvaško. To je povzročilo dveletno zamudo. Če bi vedeli, kaj nas čaka, bi bilo boljše, da bi ocevje naročili kar na Hrvaškem.«

Plinsko-parne elektrarne kot alternativa jedrski opciji?

Dr. Marko Agrež je prepričan, da bi bile plinsko-parne elektrarne z visokim izkoristkom, kakršna je njihova v enoti TE-TOL, za slovensko energetiko tudi povsem resna alternativa gradnji nove jedrske elektrarne. »Enako moč, kot jo predvidevajo z JEK2 , bi lahko s pomočjo plinsko-parnih elektrarn zagotovili s 15-krat nižjo investicijsko vrednostjo in brez potrebe po reševanju vprašanja radioaktivnih odpadkov. Res je, da plinska elektrarna proizvaja izpuste toplogrednih plinov, a na enoto proizvedene moči jih proizvaja pol manj kot elektrarna na premog.«

Začetek opuščanja premoga

Zagon plinsko-parne enote je pomemben korak na poti opustitve premoga. »Premogovni kotel 2 je že dejansko dokončno zaustavljen, saj smo njegovo parno turbino vezali na novo plinsko-parno elektrarno,« je pojasnil Agrež. »Premogovni kotel 1 pa bi lahko v sili še vedno usposobili za obratovanje. V obratovanju pa je premogovni kotel 3, ki je prilagojen na uporabo lesnih sekancev.«

Tretji blok souporabo lesne biomase omogoča že vse do leta 2007 – približno 100 tisoč ton letno, vendar to zaradi zahtev evropske zakonodaje kmalu ne bo več dovolj. »Vsi daljinski sistemi ogrevanja v EU bodo morali po letu 2030 dokazati, da imajo v svoji strukturi proizvodnje vsaj 35 odstotkov obnovljivih virov. Plinsko-parna enota je sicer zelo racionalen proizvodni vir, je pa vseeno vir izpustov toplogrednih plinov.«

Zato načrtujejo rekonstrukcijo enega izmed premogovnih blokov na način, da bodo lahko za gorivo uporabljali izključno lesno biomaso. »Predvidena vhodna toplotna moč prenovljenega bloka je 90 MW, iz nje pa bi dobili cca 60 MW toplote in največ 15 MW električne energije.«

Imajo že pridobljeno gradbeno dovoljenje, na MOPE pa so oddali vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. Gre za slovenski les, zatrjuje Agrež. »Gre za preostanek iz predelave lesa in čiščenja gozdov. Nihče ne bo sekal gozdov za potrebe slovenske energetike, gre samo za koristno izrabo ostankov.«

Projekt vključuje tudi gradnjo novega pokritega skladišča za lesno biomaso, ki bo zasedlo polovico današnje deponije premoga.

TEO: Zadnji kamen v mozaiku

Tretji projekt, ki naj bi Energetiki Ljubljana omogočil dokončno ukinitev rabe premoga, pa je objekt za termično obdelavo odpadkov, ki naj bi stal na Barju. Nočejo mu reči sežigalnica, izbrano ime zanj je TEO – toplota in elektrika iz odpadkov.

»Načrtujemo porabo do 130 tisoč ton goriva iz mešanih komunalnih odpadkov letno. To ustreza porabi med 80 in 100 tisoč ton premoga, odvisno od kalorične vrednost odpadkov. Z gradnjo tega objekta bi se lahko trajno in dokončno odrekli uporabi premoga, ob sklenitvi kroga celostnega ravnanja s komunalnimi odpadki pa bi pomembno povečali tudi samooskrbo z energenti,« je sklenil dr. Agrež. 

VIR: Naš Stik