Kakšno je delo trgovca z energijo in kako je videti delovni dan na največjem energetskem »trading flooru« v Sloveniji? Eno dopoldne konec oktobra smo preživeli z Matejem Mavsarjem, vodjo službe za upravljanje prodajnih in proizvodnih portfeljev pri največjem slovenskem dobavitelju električne energije GEN-I.

»Delo moje ekipe je, da za naše gospodinjske in poslovne odjemalce zagotavljamo maksimalno mogoče konkurenčne cene električne energije glede na tržne razmere,« nam je svoje poslanstvo strnjeno predstavil Matej Mavsar. V podjetju GEN-I je že deveto leto. Je tudi član sveta delavcev, od lani pa eden izmed dveh predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu družbe.

Po osnovni izobrazbi je elektrotehnik, ima pa tudi magisterij iz ekonomije. »Vsakemu novemu sodelavcu, ki pride k nam, pa povem, da bo pri nas v prvih nekaj letih naredil še eno fakulteto. V povprečju so potrebna od 3 do 4 leta, da spoznaš vse zakonitosti. Preprosto potrebujete izkušnje in neprestano dodatno izobraževanje. Sama izobrazba je manj pomembna od truda, ki si ga pripravljen vložiti v spoznavanje zakonitosti trgovanja, in občutka za ta posel.«

Kupovanje za več let vnaprej

Na področju trgovanja z energijo imajo pri GEN-I različne ekipe za različne tržne produkte. »Elektriko je mogoče kupiti v okviru zelo različnih produktov z različnimi časovnimi horizonti,« je pojasnil Mavsar. »Kupimo jo lahko za dan vnaprej, prihodnji konec tedna, celoten prihodnji teden, za prvi mesec prihodnjega leta, četrtletje, celotno leto …«

Naš sogovornik in njegova ekipa večinoma trgujejo z dolgoročnejšimi produkti. »Moja naloga je poskrbeti, da imamo za svoje odjemalce za več let vnaprej zakupljeno energijo po najugodnejši ceni.«

Pri GEN-I kot največji slovenski dobavitelj električno energijo zagotavljajo več kot milijonu ljudi. In cena za kilovat za gospodinjstva je načelno fiksna. Borzna cena pa seveda nikakor ni fiksna. »Za vsak dan v letu moramo vnaprej po karseda ugodni ceni zakupiti toliko električne energije, kolikor pričakujemo, da je bodo naši odjemalci potrebovali, da lahko ponudimo čim nižjo fiksno ceno skozi vse leto.«

Najprej temelji, nato oblika

Ker se odjem povprečnega gospodinjstva med toplejšim in hladnejšim delom leta bistveno razlikuje, krivulja porabe skozi leto nikakor ni ravna črta. Zaradi povečevanja števila toplotnih črpalk in sončnih elektrarn je razlika v odjemu med sezonami vse večja. Poleti, ko sončne elektrarne proizvedejo največ energije, njihovi odjemalci potrebujejo vse manj dobavljene energije, pozimi, ko se vklopijo toplotne črpalke in sončne elektrarne proizvedejo bistveno manj, pa je potrebujejo vse več.

»Ko kupujem energijo za več let vnaprej, ne morem že takoj točno zadeti oblike krivulje odjema, ker trg s produkti za posamezna četrtletja ali mesece še ni dovolj likviden,« nam je pojasnil Mavsar.

Zato kot upravljavec portfelja najprej po korakih zakupi pasovno energijo (angl. baseload), torej minimalno količino, ki jo bodo odjemalci potrebovali skozi vse leto. »Običajno zakupimo tudi več pasovne energije, kot je bomo v določenih obdobjih potrebovali, ko trg postane likvidnejši, pa obrnemo pozicijo in dokupimo manjkajočo energijo za obdobje visoke porabe, hkrati pa prodamo odvečno energijo za obdobje nizke porabe. Tako počasi usklajujemo zakupljeno energijo z obliko grafa pričakovane porabe.«

Matejev dan se navadno vedno začne z enako rutino. »Ko zjutraj pridem v službo, najprej pregledam novice, nato pa sem pozoren na borzne cene elektrike, plina in emisijskih kuponov ob odprtju borz. Spremljam tudi cene premoga, ki postaja vse manj pomemben energent pri proizvodnji elektrike. Na hitro torej analiziram trg, nato pa pogledam, katere pozicije imam odprte.«

Evropske borze so odprte vsak delovnik od 8. do 18. ure in njihov delovnik se seveda temu prilagaja. »Prizadevamo si, da si delovni čas razporedimo tako, da niso vsi prisotni po 10 ur.«

Hkrati pa poudarja, da je biti trgovec tudi način življenja. »Priznam, da me narava dela in moje zanimanje pogosto zadržita v službi dlje od običajnega delovnika.«

V nasprotju s trgovci na oddelkih za kratkoročnejše trgovanje je pri njih dinamika trgovanja navadno bistveno bolj umirjena. »Ni nujno, da vsak dan sklepam posle na borzi; moje delo je dolgoročnejše. Na kak dan lahko sklenem po 50 poslov, nato pa dva ali tri dni samo spremljam dogajanje na trgu. Izvedemo manj poslov, vendar v večjih količinah in tudi v večmilijonskih zneskih.«

Selitev energije iz Nemčije v Slovenijo

Na enem izmed številnih računalniških zaslonov pred seboj ima odprto okno, v katerem se prikazujejo podatki vseh evropskih energetskih borz in prek katerega je mogoče na vseh tudi sklepati posle.

»Najpomembnejši evropski trg je nemški, ki je tudi najlikvidnejši. Slovensko borzo BSP iskreno uporabljam zelo malo, ker je likvidnost za dolgoročne produkte precej slaba. Zato je za nas pomembna tudi nam bližja madžarska borza, ki je sicer manj likvidna od nemške, a še vedno precej bolj od slovenske.«

Ob ugodni tržni ceni energijo navadno najprej zakupijo v Nemčiji. Ko postane bolje likvidna madžarska borza, nemško energijo prodajo in kupijo madžarsko. Ko postane likvidna slovenska borza, pa prodajo energijo, kupljeno na Madžarskem, in jo kupijo v Sloveniji. »Razmerja med temi trgi so pogosto predvidljiva, čeprav se lahko spremenijo zaradi prenosa, likvidnosti ali tržnih šokov. Če bo cena na Madžarskem med nakupom višja, bomo lahko po višji ceni prodali tudi nemško energijo. Enako velja za razmerje med ceno elektrike na Madžarskem in v Sloveniji.«

Navadno je vsa energija, ki jo na koncu dobavijo njihovim odjemalcem, zakupljena na slovenskem trgu, čeprav fizični tokovi v omrežju prihajajo iz različnih virov. Zakaj je potem preprosto ne kupijo neposredno od slovenskih proizvajalcev? »Trgovanje je potrebno, zato ker imajo proizvajalci in dobavitelji naravno različne preferenčne trenutke za prodajo oziroma nakup, zato je trgovanje nujno za uravnavanje teh interesov,« je pojasnil Mavsar.  

Večja volatilnost – večji potencial za zaslužek

Trg je bil po Mavsarjevih besedah v zadnjih letih izjemno volatilen. »Naša strategija zato je, da večje količine energije zakupujemo v trenutkih večjih popravkov cene navzdol. Da zaščitimo svoj portfelj in zaradi negotovosti glede razvoja cen v prihodnje vedno razpršimo tveganja in kupujemo po korakih.«

V preteklosti so bile letne oziroma dnevne spremembe cene precej nižje kot danes, ko lahko dosežejo tudi več deset, na urni ravni pa celo več sto evrov. »Zaradi tega lahko trgovec danes utrpi precej večjo izgubo ali pa doseže občutno višji dobiček.«

To je bilo po njegovih besedah v zadnjih letih tudi eno bistvenih gonil razvoja panoge. »V nekem trenutku je bilo te volatilnosti dejansko preveč in je marsikatero podjetje zaradi napačnih poslovnih odločitev tudi propadlo.«

Svojo priložnost na trgu so začutile tudi finančne ustanove, zato je na trgu danes tudi precej več špekulacij kot nekoč. »To se mi ne zdi najbolj prav. Elektrika je vseeno dejansko osnovna življenjska dobrina.«

Se pa, kot pravi, včasih odločajo tudi za posle, pri katerih je tveganje nekoliko večje. »Tako ravnamo, kadar nam naši podatki kažejo, da bo cena čez nekaj dni lahko bistveno višja ali nižja od trenutne. GEN-I je zelo močen na področju analitske podpore. Zelo podrobno spremljamo pričakovani razvoj vremena in temperatur. Ko s tovrstnim trgovanjem na podlagi analitskih podatkov dobro trgujemo, lahko posledično znižamo cenike za svoje odjemalce.«

»Prva izguba je vedno najmanjša«

So pa del trgovanja seveda tudi izgube. Katera mu je najbolj ostala v spominu, nas je zanimalo. »Spomnim se svojih začetkov, ko sem prvič ustvaril nekaj tisoč evrov izgube, kar je takrat predstavljalo približno tri moje plače. Ko sem šel to povedat svojemu šefu, pa mi je rekel: 'Matej, prva izguba je vedno najmanjša',« se nasmehne.

Količine električne energije, s katerimi operirajo, so tako velike, da je mogoče zelo hitro ustvariti za več deset tisoč evrov izgube. »Že samo če zakupiš en MW pasovne energije za vse leto, lahko ob spremembi cene za en sam evro ustvariš za 8.760 evrov izgube ali dobička. Mi pa običajno operiramo z enotami po vsaj 10 MW, lahko pa so tudi bistveno večje.«

Pogodbena vrednost njegovega do zdaj največjega posla je bila na primer več kot 40 milijonov evrov.

Od fundamenta do geopolitike

Na različnih časovnih horizontih na oblikovanje borzne cene električne energije vplivajo različni dejavniki. »Bližje kot je čas dostave, bolj na ceno vpliva t. i. fundament – vremenske razmere in drugi objektivni dejavniki, ki vplivajo na ponudbo in potrebe po energiji.«

Cena postaja vse bolj odvisna od osončenosti, vetrovnosti, hidrologije in od zunanje temperature, ki vpliva na porabo. »Pomembno je tudi, koliko elektrarn je trenutno v obratovanju oz. ali imajo načrtovane remonte, saj to vpliva na količino ponudbe in s tem na tržno ceno.«

Bolj kot je čas dostave energije oddaljen, bolj na ceno vplivajo geopolitične razmere ter dolgoročne napovedi glede proizvodnje in povpraševanja. »V določenem obdobju so imele ameriške politične odločitve velik vpliv na cene energentov prek naftnega in plinskega trga, te pa vpliv na trg z električno energijo. Se pa v zadnjem času zdi, da so se igralci na trgu nekako nanje navadili in vsake poteze ne jemljejo več tako resno.«

Za trgovanje z dolgoročnimi produkti je na primer pomembno tudi spremljanje gospodarskih obetov. »Gospodarska aktivnost namreč neposredno vpliva na odjem in s tem na količino povpraševanja po energiji.«

Razmere so se umirile, mogoči pa so cenovni šoki

Cena elektrike zaradi zapiranja termoelektrarn na premog in jedrskih elektrarn postaja vse bolj odvisna od plina, od dogajanja na svetovnem plinskem trgu. »Zaradi prekinitve plinovodnih povezav z Rusijo smo vse bolj odvisni od ladijskih dobav LNG. V luči tega moramo spremljati razmere v Aziji, kamor se ob povečanem povpraševanju usmeri večina ladij z utekočinjenim zemeljskim plinom, kar posledično pomeni manj ponudbe in višje cene pri nas.«

Na borzno ceno plina pomembno vpliva tudi stanje napolnjenosti evropskih plinskih skladišč. »Trenutno so napolnjena okoli 80-odstotno, kar je manj kot lani. Če bo prihajajoča zima mrzla, bi bili lahko zato po nekaterih ocenah izpostavljeni večjim cenovnim šokom. Posledično pa bi močno poskočila tudi cena električne energije za prvo četrtletje 2026.«

Je pa trg po njegovih besedah v zadnjem obdobju opazno manj likviden in manj volatilen. »Trg z električno energijo je bil v preteklih letih zelo 'divji', v zadnjem času pa so se razmere precej umirile.«

Nasprotni cenovni pritiski

Kar se tiče dolgoročnih napovedi gibanja cen električne energije, imamo po Mavsarjevih besedah opravka z različnimi dejavniki, ki bi ceno lahko potisnili v različne smeri. »Po eni strani napovedi kažejo, da bi se lahko cena plina zniževala zaradi vse večje ponudbe LNG, saj je EU po ruskem napadu na Ukrajino veliko vlagal v nove plinske terminale. Če se cena plina zniža, to navadno pomeni tudi nižjo ceno električne energije.«

Hkrati pa cenovni pritisk v drugo smer predstavlja cena emisijskih kuponov, za katero pa napovedi kažejo, da bi utegnila naraščati. Rast kapacitet obnovljivih virov sicer na dolgi rok obljublja nižje cene, se strinja Mavsar. »A brez zadostne kapacitete za shranjevanje energije se ne bo mogoče izogniti velikim nihanjem.«

»To ni samoumevno«

Skrbeti za čim nižjo ceno električne energije za odjemalce za Mateja Mavsarja predstavlja ogromno odgovornost pa tudi velik privilegij, pravi. »Žal pa moj trud prinaša omejen učinek na položnico, saj cena električne energije predstavlja le približno polovico celotnega zneska, preostali del pa sestavljajo: omrežnina, trošarine, davki in prispevki.«

Je pa po njegovem prepričanju elektrika, če jo primerjamo z drugimi rednimi stroški, na primer za internet in televizijo ali pa za bencin, zelo poceni. »Sploh če pomislite, kako odvisni smo vsi od nje. Zdi se mi prav, da je poceni, ni pa to samoumevno.« 

VIR: Naš Stik