Inštitut za strateške rešitve (ISR) je na svojem tradicionalnem letnem dogodku ob izidu revije The Adriatic: Strategic Foresight 2026 v Ljubljani združil predstavnike vodilnih slovenskih institucij in podjetij, med njimi SPIRIT Slovenija, Pošta Slovenije, NLB, Zavarovalnica Triglav, Alpacem Cement in Pannonia Bio Gas, ter odprl razpravo o prihodnosti kapitala, konkurenčnosti in razvojnih virih regije Zahodnega Balkana v času pospešenih geopolitičnih, tehnoloških in družbenih sprememb.

Ljubljana, 6. januar 2025 – Inštitut za strateške rešitve (ISR) je na svojem tradicionalnem letnem dogodku ob izidu revije The Adriatic: Strategic Foresight 2026 v Ljubljani združil predstavnike vodilnih slovenskih institucij in podjetij, med njimi SPIRIT Slovenija, Pošta Slovenije, NLB, Zavarovalnica Triglav, Alpacem Cement in Pannonia Bio Gas, ter odprl razpravo o prihodnosti kapitala, konkurenčnosti in razvojnih virih regije Zahodnega Balkana v času pospešenih geopolitičnih, tehnoloških in družbenih sprememb.

»Gospodarstvo ni tekma v klasičnem pomenu besede, saj cilj ni, da nekateri zmagajo in drugi izgubijo, temveč da se ustvarijo pogoji, v katerih lahko uspevajo vsi,« je ob uvodu v tradicionalni letni dogodek Inštituta za strateške rešitve (ISR) poudaril direktor inštituta, Tine Kračun. Dogodek je spremljal izid štirinajste številke revije The Adriatic: Strategic Foresight, katere naslovnica tudi letos krasi ilustracija dobitnika Prešernove nagrade, striparja in ilustratorja Cirila Horjaka.

V globalnem političnem prostoru se vse pogosteje pojavljajo voditelji in javne podobe, ki delujejo kot liki iz operete. “Od Latinske Amerike do Evrope in Združenih držav Amerike politika vse bolj prevzema logiko uprizoritve, kjer šteje vtis, ne vsebina, in kjer se resni odločitveni procesi preoblačijo v spektakel,” je dejal dr. Jure Stojan, direktor in vodja raziskav na ISR, ki je opozoril na nevaren premik v načinu, kako danes razumemo politiko, moč in odgovornost v sodobnem svetu, ki danes bolj spominja na resničnostno televizijo. Po novih merilih je politika uspešna takrat, ko pritegne pozornost, in danes jo gledamo bolj kot kdajkoli prej. »Naše sporočilo za leto 2026,« je sklenil Stojan. »Vklopite svoje filtre.«
Nova oblika kapitalizmaZ vprašanjem, kako se različne panoge odzivajo na spreminjajoče se okolje v geopolitičnem okolju, na trgih in tehnologiji, je sogovornike izzval povezovalec pogovora o pametnih rešitvah v prihodnosti Nejc Krevs, novinar.

Po besedah Tamare Zajec Balažič, direktorice SPIRIT Slovenija, slovenska podjetja v regiji Zahodnega Balkana ostajajo konkurenčna in uspešna, zlasti na področjih logistike, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in proizvodnje. “Slovenijo v mednarodnem okolju prepoznavajo kot prilagodljivo, inovativno in zanesljivo partnerico, ki zna izpolniti dane zaveze,” je dejala. “Kljub temu pa regija ostaja zaznamovana s pomembnimi izzivi, med katerimi so regulativna neenotnost, razlike v stopnji transparentnosti ter dolgotrajni in kompleksni administrativni postopki.” Prav v tem kontekstu Slovenija po njenem mnenju prevzema vlogo povezovalnega trga med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom, tako v gospodarskem kot institucionalnem smislu.

Ivana Vrviščar, članica poslovodstva Pošta Slovenije, je razpravo razširila s širšim pogledom na sistemske spremembe sodobnega gospodarstva. Opozorila je, da vstopamo v novo fazo kapitalizma, ki se oddaljuje od klasičnega modela prostega trga. Ključno vlogo v njem prevzemajo digitalne platforme, povezane z elektronskim poslovanjem, podatkovnimi oblaki in upravljanjem podatkov, kjer lastniki infrastrukture ustvarjajo rentne dohodke. Ta premik je opisala kot prehod v obliko “tehnološko pogojenega fevdalizma.”
Kapital prihodnostiNajveč kapitala v regiji Zahodnega Balkana se danes investira v gradbeništvo, nepremičnine in trgovino, ki imajo vse relativno nizko dodano vrednost, je dejal Andrej Lasič, član uprave NLB. Izpostavil je, da če se je največ govorilo o državnih in političnih tveganjih, so v zadnjih letih v ospredje stopile ekonomske odločitve, zlasti vprašanje, kam in kako se usmerja kapital. “Sam bi si želel več investicij v tehnologijo in panoge z visoko dodano vrednostjo.” V tem kontekstu je izrazil upanje, da se bo Zahodni Balkan čim prej vključil v Evropsko unijo, pri čemer po njegovi oceni Črna gora in Albanija kažeta največjo pripravljenost, hkrati pa opozoril, da Evropska unija regije še vedno ne razume v celoti, kar zavira njen razvojni potencial.
Uroš Ivanc, član uprave Zavarovalnice Triglav, je poudaril, da so tveganja stalnica gospodarskega in družbenega okolja, ne glede na njihovo trenutno medijsko izpostavljenost, vendar prav njihovo razumevanje odpira prostor za inovacije. Poleg tveganj, za katera zavarovalnice zagotavljajo tradicionalna kritja, v ospredje vse bolj stopajo tudi tehnološka, demografska in regulatorna tveganja, ki v zavarovalništvu spodbujajo razvoj novih produktov in storitev. "Pri tem panoga vse bolj izkorišča digitalne rešitve, vključno z umetno inteligenco, za optimizacijo procesov, napredno analitiko in boljše upravljanje podatkov. Zavarovalništvo kot industrija namreč razpolaga z obsežnimi podatkovnimi bazami, ki ob ustrezni obdelavi omogočajo ustvarjanje večje dodane vrednosti tako za stranke kot za zavarovalnice."

Ni vse zlato kar se svetiRazprava je nato odprla vprašanje konkurenčnosti v panogah, ki so hkrati globalno izpostavljene in močno regulirane. Kot je poudaril dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement, industrija proizvodnje materialov tekmuje v okolju, kjer ne veljajo enaka pravila za vse. Prav zato postaja prilagodljivost ključna konkurenčna prednost. Po njegovem mnenju konkurenčnosti ni mogoče povečevati zgolj na ravni podjetij, temveč so nujne tudi širše družbene spremembe, vključno z večjo odgovornostjo potrošnikov, ki pogosto posegajo po izdelkih, proizvedenih drugje, pod drugačnimi pogoji. “Če želi regija globalno tekmovati, bo morala bistveno pospešiti odločitvene procese in podjetjem omogočiti večjo hitrost delovanja,” je dejal. Oviro pri tem vidi v zapletenih evropskih in nacionalnih pravilih, ki zahtevajo številna soglasja in dolgotrajne postopke.
Podobno je Franc Dover, direktor družbe Pannonia Bio Gas, opozoril na nestabilno regulativno okolje in pogosto spreminjanje usmeritev, ki zavira razvoj obnovljivih virov. Na podlagi izkušenj iz delovanja bioplinarn je izpostavil, da ima Slovenija velik, a premalo izkoriščen potencial za energetsko samooskrbo že zgolj z učinkovito rabo odpadkov. “Bioplinarne lahko kot vir energije uporabljajo neprimerno koruzo, kmetijske ostanke, živalski gnoj ter zavrženo hrano, vendar njihovo umeščanje v prostor pogosto naleti na odpor lokalnih skupnosti in dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj, ki lahko trajajo tudi več let.”

Vuk je razpravo sklenil z razmislekom, da bo za preboj nujna tudi sprememba miselnosti: odpadke bi morali začeti obravnavati kot vire. Vsaka organska snov je namreč hkrati potencialni vir energije – vprašanje pa je, ali smo kot družba pripravljeni to priložnost dejansko izkoristiti.­

VIR: ISR