Danes se je v Vinag-u 1847, eni največjih urbanih vinskih kleti v Evropi, odvil 5. Mariborski turistični forum. Program Mesta, ki rastemo z vinom in kulturo je pritegnil okoli 200 partnerjev Zavoda za turizem Maribor iz vse Slovenije. Dogodek je povezal domače in mednarodne strokovnjake turizma, kulture, vina in gastronomije. Odprl je razpravo, kako mesta z močno vinsko tradicijo gradijo svojo kulturno identiteto in prepoznavnost.

Mesta, ki rastemo z vinom in kulturo

(Maribor, 5. februar 2026) Danes se je v Vinag-u 1847, eni največjih urbanih vinskih kleti v Evropi, odvil 5. Mariborski turistični forum. Program Mesta, ki rastemo z vinom in kulturo je pritegnil okoli 200 partnerjev Zavoda za turizem Maribor iz vse Slovenije. Dogodek je povezal domače in mednarodne strokovnjake turizma, kulture, vina in gastronomije. Odprl je razpravo, kako mesta z močno vinsko tradicijo gradijo svojo kulturno identiteto in prepoznavnost.

In vino kultura: Maribor je mesto, ki verjame vase

Maribor je zrasel z najstarejšo žlahtno trto na svetu, danes staro že okoli 450 let. Trta in vino sta v Mariboru in na Štajerskem zaznamovala kulturno zgodovino, dediščino in sodobno ustvarjalnost. Na Zavodu za turizem Maribor si prizadevajo za dvig kulture vina. Tudi tradicionalni dogodki, kot je martinovanje, se transformirajo v festivalske formate, kjer vino ni le pijača, ampak kulturni fenomen. Ob tem je Maribor letos po izboru European Best Destinations najboljša evropska vinska prestolnica.

Direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc je obiskovalce popeljal skozi zgodbo Od najstarejše vinske trte do globalno prepoznane vinske destinacije. »V Maribor prihaja ves svet. Leto 2025 je bilo ponovno naše najboljše turistično leto – z več kot 552.000 prenočitvami in več kot milijonom evrov turistične takse. Izrazito smo okrepili prihod gostov iz Madžarske, Avstrije in Hrvaške, hkrati pa nas odkrivajo tudi najbolj oddaljeni trgi. Zdaj smo tu, kjer smo želeli biti. V leto 2026 vstopamo z nazivom najboljša evropska vinska prestolnica, ki je rezultat sodelovanja med mestnimi ustanovami, vinarji, pridelovalci, gostinci, nastanitvami in lokalno skupnostjo. To je zmaga mesta, ki verjame vase.«

Maribor kot evropska vinska prestolnica

5. Mariborski turistični forum je bil kolektivna kulturna in vinska izkušnja. Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je poudaril, da znamo v Mariboru svojo vinsko dediščino razumeti kot velik razvojni potencial. Najstarejša trta na svetu ni le simbol, temveč živa zgodba, ki povezuje mesto in Mariborčane. Direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak Olaj je izpostavila, kako se je Maribor uveljavil na mednarodnih trgih slovenskega turizma.

Zgledi vlečejo: od Maribora do Porta

Osrednja mednarodna govornica je bila direktorica internacionalizacije in turizma v portugalskem mestu Porto in regiji Norte Fátima Santos. Porto z Mariborom deli številne vzporednice. Od močne severne identitete drugih največjih mest do življenja z reko in med vinogradi, kjer se prepletajo kultura, šport, postindustrijska revitalizacija in turizem. Porto je dobitnik najprestižnejše nagrade v turizmu World Travel Awards kot najboljša mestna destinacija 2025. »Vino in hrana nista le turistična produkta – sta izraz identitete in povezanosti. Porto in Maribor kažeta, kako mesta, zaznamovana z vinom in kulturo, rastejo in se razvijajo. Ko delimo skupne mize, povezujemo ljudi in prostore ter prispevamo, da naša dediščina gradnik živih, nepozabnih izkušenj«, je poudarila Fátima Santos.

Zakaj je Maribor posvečena pot vinskega sveta

O pomenu vina kot kulturnega kapitala je spregovoril Robert Gorjak, eden največjih vinskih strokovnjakov v Sloveniji in regiji, ustanovitelj prve vinske šole v Sloveniji Belvin in mednarodni vinski ocenjevalec: »Kar navadimo se. Naziv Maribor – najboljša evropska vinska prestolnica leta 2026 ni fikcija, ampak realnost. Maribor ima vse atribute vinske prestolnice. Restavracije, vinske bare, trgovine, razglede in vinske vedute. Mesto diha z vinom in skupaj z okolico ponuja sodobna vina, ki prepričajo. Marsikaj se nam, domačinom, zdi samoumevno, pa ni. Zato čestitke vsem akterjem – vsi skupaj smo lahko zelo ponosni.«

Vino kot sodobni medij: nordijski pogled iz Kopenhagna

Pomemben del foruma je bil namenjen tudi sodobnim, inovativnim pristopom pri razvoju vinskih doživetij. Kristina Muusmann, direktorica Sæsonmelier, uvoznika srednjeevropskih in štajerskih vin na Dansko, ter inovatorka vinskih doživetij, je predstavila nordijski pogled na vino kot izkušnjo. »Že več let delam z vini edinstvene regije Štajerska Slovenija na danskem trgu in spremljam, kako slovenska vina postopoma zavzemajo prostor, ki si ga zaslužijo. Vino dojemam kot izkušnjo, ne kot izdelek. Dobra zgodba je brez izjeme najmočnejše orodje. Pripovedujemo jo lahko na več načinov, vedno je pomembna iskrenost in poštenost. Vino lahko odlično spajamo s hrano, glasbo, filmom in drugimi umetniškimi disciplinami«, je poudarila Kristina Muusmann, uvoznica vin in inovatorka vinskih doživetij iz Kopenhagna.

In vino melodija

Družabni del foruma je ob glasbenem nastopu moderatorke Lee Mihevc in kitarista Jureta Piška ter plesnem performansu Tajde Podobnik in Anamarie Bagarić dopolnila kulinarična spremljava Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem. Posebnost dogodka je bilo spajanje vina in glasbe. Robert Gorjak in Kristina Muusmann sta izbrala vsak svoj vzorec vina in k njemu vsak svojo skladbo. Program, koncept in režijo dogodka je zasnovala agencija za razvoj in promocijo v kulturnem turizmu Nea Culpa v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor. 

VIR: Zavod za turizem Maribor