Državni zbor je včeraj na 38. redni seji z 49 glasovi za in nobenim proti sprejel Zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, ki uvaja ciljno, časovno omejen in strogo reguliran mehanizem državne pomoči za obdobje 2026–2028. Namen ukrepa je ohraniti konkurenčnost ključnih industrijskih panog, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, pomemben delež slovenskega izvoza in zagotavljajo tisoče kakovostnih delovnih mest po vsej državi.

Slovenska energetsko intenzivna industrija se je v zadnjih letih soočala z izjemno volatilnostjo cen električne energije, ki so bile leta 2024 več kot 150 % višje kot pred energetsko krizo. Posledice so se odrazile v padcu proizvodnje, izgubi delovnih mest in slabšanju izvozne konkurenčnosti. 

Zakonski ukrep tako predstavlja nujen odgovor na zaostrene razmere na evropskih in globalnih trgih, obenem pa podpira prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu, skladno s smernicami Evropske komisije za državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji (CISAF).

Cilj zakona je zagotoviti ciljno in časovno omejeno podporo elektrointenzivnim podjetjem, da ohranjajo konkurenčnost na svetovnih trgih. Hkrati zakon uvaja jasne zaveze upravičencev k vlaganjem v razogljičenje in prehod na čistejše tehnologije, s čimer podpira doseganje nacionalnih in evropskih podnebnih ciljev.

Zakon omogoča dodelitev spodbude za pokritje največ 50 % letne porabe električne energije podjetja. Pri tem veljajo strogi varovalni mehanizmi:

• povprečni strošek elektrike za podprti del porabe ne sme pasti pod 50 EUR/MWh,
• strošek po prejemu pomoči ne sme biti nižji od 50 % referenčne tržne cene,
• upoštevajo se vse druge oblike morebitne prejete pomoči, s čimer se preprečuje prekomerno nadomestilo.

Zasnova zakona uresničuje načelo »pomoč v zameno za preobrazbo«, ki je temelj evropske zelene industrijske politike. Podjetja morajo zato najmanj 50 % finančne podpore obvezno investirati v razogljičenje, in sicer v:

• obnovljive vire energije,
• shranjevanje energije in baterijske sisteme,
• elektrifikacijo procesov,
• vodikove tehnologije,
• ukrepe energetske učinkovitosti ter fleksibilnosti porabe.

Zakon določa jasne pogoje upravičenosti, omejitve višine pomoči, mehanizme nadzora ter sankcije v primeru kršitev. Do spodbud so upravičena podjetja, ki:

• letno porabijo najmanj 15 GWh električne energije,
• izkazujejo elektrointenzivnost ≥ 5 %,
• imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo (npr. ISO 50001),
• delujejo v sektorjih, ki jih EU opredeljuje kot mednarodno izpostavljene,
• nimajo neporavnanih obveznosti do države ali do dobaviteljev električne energije.

Spodbude bodo časovno omejene na obdobje porabe električne energije v letih 2026–2028 in bodo predvidoma dostopne približno 40 podjetjem iz najbolj energetsko intenzivnih panog, kot so kemična industrija, jeklarstvo in papirna industrija. 

Sredstva za izvajanje zakona se ne zagotavljajo iz državnega proračuna, temveč iz namenskih sredstev državnih energetskih družb, ki imajo v lasti proizvodne kapacitete nad 400 MW (Holding Slovenske elektrarne in Gen energija). Ti subjekti letno zagotovijo sredstva, potrebna za izplačila spodbud in za izvajanje nadzornih mehanizmov. Ocenjena letna vrednost ukrepa znaša približno 30 milijonov evrov.

Po modelskih ocenah bo ukrep v treh letih povečal prihodke slovenskih podjetij za okoli 840 milijonov EUR, okrepil izvoz za okoli 410 milijonov EUR, povečal dodano vrednost za do 285 milijonov EUR in prispeval k ohranitvi ali nastanku več kot 110 delovnih mest.

Zakon bo obenem preprečil selitev proizvodnje v države z nižjimi energetskimi in okoljskimi standardi, utrdil položaj Slovenije kot lokacije zanesljive industrijske proizvodnje in pospešil prehod na nizkoogljično industrijo, skladno z evropskimi cilji do 2030.

Za izvajanje zakona je potrebna pravočasna odobritev Evropske komisije, ki bi omogočila podpore podjetjem za porabo električne energije od 1. januarja 2026.

VIR: MOPE, Energetika portal