Svetovno povpraševanje po električni energiji bo do konca desetletja raslo hitreje kot celotna raba energije, medtem pa se krepita pomen obnovljivih virov (OVE) in potreba po hitri širitvi elektroenergetskih omrežij.

Danes objavljeno poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) napoveduje, da bo globalno povpraševanje po elektriki do leta 2030 naraščalo v povprečju za več kot 3,5 odstotka na leto. Elektrifikacija prometa, rast podatkovnih centrov in razvoj umetne inteligence ter vse bolj razširjena uporaba klimatskih naprav so glavni dejavniki, ki zvišujejo porabo električne energije.

Raba električne energije tako raste vsaj 2,5‑krat hitreje kot celotna poraba energije. Medtem ko so bila v preteklosti gonilo rasti skoraj izključno gospodarstva v razvoju, se zdaj po več kot petnajstih letih stagnacije znova povečuje tudi poraba v razvitih državah.

Obnovljivi viri prehitevajo premog

IEA ugotavlja, da se svetovna proizvodnja elektrike iz OVE, predvsem zaradi rekordne rasti sončnih elektrarn, že izenačuje s proizvodnjo iz premoga, do leta 2030 pa jo bo prehitela. Skupaj z jedrsko energijo naj bi OVE do tega leta zagotovili polovico vse svetovne elektrike, danes pa njihov delež znaša 42 odstotkov.
Jedrska energija naj bi dosegla nove rekorde, se pa bo do konca desetletja nekoliko povečala tudi proizvodnja v plinskih elektrarnah, zlasti v ZDA in na Bližnjem vzhodu, kjer se države odmikajo od kurilnega olja.

Izpusti ostajajo visoki, omrežja pa preobremenjena. Kljub zmanjševanju proizvodnje električne energije iz premoga, ki se bo do leta 2030 vrnila na ravni iz leta 2021, globalni izpusti iz proizvodnje elektrike ne bodo upadali, ampak dejansko ostali na sedanji ravni. Razlog je kombinacija rastočega povpraševanja in počasnega širjenja elektroenergetskih omrežij.
Na globalni ravni trenutno kar za 2.500 gigavatov (GW) projektov, od OVE do baterijskih hranilnikov in podatkovnih centrov, čaka na priključitev v omrežje. Po ocenah IEA bi lahko tehnološke nadgradnje omrežij in regulatorne reforme v bližnji prihodnosti omogočile vključitev kar za 1.600 GW teh projektov. 

»Do leta 2030 bo svet porabil toliko več elektrike, kot če bi se globalnemu omrežju pridružili še dve novi Evropski uniji. Da bi to rast sploh lahko pokrili, bo treba naložbe v omrežja povečati za polovico, hkrati pa zagotoviti tudi bistveno večjo prilagodljivost in zanesljivost elektroenergetskih sistemov,« poudarja direktor za energijske trge pri IEA Keisuke Sadamori.

Baterije rastejo, cene za gospodinjstva pa prav tako

V zadnjih letih pospešeno naraščajo investicije v velike baterijske sisteme, ki ponujajo ključno kratkoročno prilagodljivost omrežij. Največjo rast so zabeležili v Kaliforniji, Teksasu, Nemčiji, Južni Avstraliji in Združenem kraljestvu.

A IEA opozarja, da ostaja cenovna dostopnost električne energije ključna in vse večja skrb, saj so v številnih državah cene električne energije za gospodinjstva od leta 2019 rasle hitreje kot dohodki. Zaradi visokih stroškov se pod pritiskom znajdejo tudi podjetja, zato se vlade osredotočajo na tržne reforme, ki bi energijo pocenile in povečale učinkovitost v celotnem sistemu.

V ospredju tudi varnost in odpornost omrežij

Poročilo poudarja, da so elektroenergetski sistemi pod vedno večjim pritiskom:  od starajoče se infrastrukture in ekstremnih vremenskih pojavov do kibernetskih groženj. Da se bodo države lahko izognile izpadom in nestabilnosti oskrbe, bodo morale okrepiti tako fizično zaščito omrežij kot tudi načine upravljanja z njimi. 

VIR: Naš Stik