Kako hranilniki pripomorejo k stabilnosti elektroenergetskega sistema in k znižanju stroškov za vse odjemalce.

Na delavnici slovenskega združenja elektroenergetikov Cigre-Cired, ki je potekala ta teden, je mag. Tomaž Tomšič, vodja službe za podporo obratovanju pri sistemskem operaterju prenosnega in distribucijskega sistema ELES, predstavil njihove izkušnje s povečevanjem zmogljivosti baterijskih hranilnikov v sistemu.   

Obnovljivi viri spreminjajo sistem

Kot je poudaril uvodoma, se razmere v slovenskem in celotnem evropskem elektroenergetskem sistemu s povečevanjem deleža obnovljivih virov drastično spreminjajo. »Do konca lanskega leta smo imeli v Sloveniji nameščenih že za več kot 1500 MW sončnih elektrarn, ki močno vplivajo na razmere v elektroenergetskem sistemu. Če smo še pred desetletjem govorili bolj o sezonski dinamiki omrežja, se danes razmere lahko drastično spreminjajo tudi znotraj dneva in tudi znotraj posameznih ur. In enake težave imajo vsi po Evropi.« Spremembe sicer niso zgolj posledica rasti sončnih elektrarn, temveč tudi zmanjševanja konvencionalnih virov, večje elektrifikacije in povečanih čezmejnih pretokov.

S povečevanjem zmogljivosti sončnih elektrarn in njihovo nepredvidljivo proizvodnjo, je opozoril Tomšič, se povečujejo odstopanja med napovedano in dejansko proizvodnjo ter odjemom. Ta odstopanja pa je treba sproti »izravnavati«, kar je naloga sistemskega operaterja, ki jo izvaja prek t.i. sistemskih storitev. Ključno je, da je v sistemu vedno ravno toliko električne energije, kolikor je v tistem trenutku potrebujejo odjemalci. To je osnovni pogoj za uravnoteženost elektroenergetskega sistema. 

Hranilniki nadomestili klasične elektrarne

In baterijski hranilniki so zaradi hitre odzivnosti že postali ključni pripomoček za izravnavanje sistema. »Včasih so sistemske storitve zagotavljale konvencionalne elektrarne, danes pa je segment sekundarne regulacije – avtomatske rezerve za povrnitev frekvence – praktično v celoti pokrit z baterijskimi viri.«

Baterijski hranilniki so po Tomšičevih besedah odlično orodje za obvladovanje kratkoročnih odstopanj. »So tudi odlična podpora za stabilnost frekvence in vzdrževanje napetostega profila, prav tako pa so odličen vir za razbremenjevanje zamašitev v sistemu. Ob povečanih čezmejnih pretokih električne energije se namreč povečuje tudi potreba po t.i. redispečiranju (omejevanje proizvodnje na eni in povečanje proizvodnje na drugi strani preobremenjenega daljnovoda; op.a.).«

Padec cene sistemskih storitev

S prodorom in povečevanjem zmogljivosti baterijskih hranilnikov so se, je poudaril Tomšič, začeli zniževati stroški sistemskih storitev, kar pomeni prihranke za celoten sistem. »Leta 2024 smo imeli dva ponudnika sekundarne regulacije, danes imamo na račun baterijskih hranilnikov že štiri ponudnike. Zaradi povečane konkurence je cena močno upadla, kar se odraža v nižjih sistemskih stroških in posredno tudi v koristi, preko nižje omrežnine, za vse odjemalce električne energije.«

Hranilniki po njegovih besedah vplivajo na cene, hkrati pa tudi na boljšo razpoložljivost storitev. »Veča se odpornost sistema pri izpadu kakšnih večjih proizvodnih enot, prav tako pa se zmanjšujejo težave odvisnosti od fosilnih virov.«

Ključni vir »sintetične« inercije

Tomšič se je v zaključku dotaknil tudi vprašanja zmanjševanja sistemske inercije, ki je posledica vse večjega deleža obnovljivih virov. Klasične elektrarne namreč s svojimi vrtečimi se težkimi generatorji naravno zagotavljajo vztrajnost in s tem stabilnost frekvence, medtem ko sončne in vetrne elektrarne tega učinka nimajo. »Zaradi tega postaja sistem bolj občutljiv na hitre motnje,« je opozoril.

Pomembno vlogo pri tem prevzemajo baterijski hranilniki, ki lahko s t. i. sintetično inercijo in naprednimi načini obratovanja zelo hitro reagirajo na odklone v sistemu. »Gre za praktično takojšen odziv, s katerim lahko učinkovito blažimo frekvenčna nihanja in prispevamo k stabilnosti sistema tudi v razmerah, ko je klasičnih virov vse manj,« je poudaril. 

VIR: Naš Stik