Vlada je za kulturo v lanskem letu namenila dobrih 270 milijonov evrov, to je za štiri nove Drame. A kdaj bo prenova osrednjega slovenskega gledališča končana? Kam vse gre denar za kulturo, kaj ostane umetnikom? O sistemu, zakulisju, vlogi in pomenu kulture v družbi ter odnosu politike do nje razmišljajo Polona Vetrih, Ivana Djilas, Žiga Gombač, Janko Rožič in Lotos Šparovec.

Ljubljana, 08. 02. 2026 07.26

Vlada je za kulturo v lanskem letu namenila dobrih 270 milijonov evrov, to je za štiri nove Drame. A kdaj bo prenova osrednjega slovenskega gledališča končana? Kam vse gre denar za kulturo, kaj ostane umetnikom? O sistemu, zakulisju, vlogi in pomenu kulture v družbi ter odnosu politike do nje razmišljajo Polona Vetrih, Ivana Djilas, Žiga Gombač, Janko Rožič in Lotos Šparovec.

Z legendarno Polono Vetrih smo se srečali v ljubljanskem SiTi Teatru, kjer od lanskega decembra skupaj z Mojco Fatur in Nikom Škrlecem nastopa v predstavi Veličastna, predstavi o pevki dvomljivega posluha Florence Foster Jenkins, ki jo je na filmskem platnu upodobila Meryl Streep. Vetrih pravi, da v svojih vlogah izjemno uživa, za omenjeno predstavo pa se je morala naučiti "fušati", kar za nekoga, ki zna peti, pravi, ni lahko. Na naše vprašanje, kako kot igralka z več kot 50-letno kilometrino in izkušnjami vidi kulturo danes, odgovarja: "Ko rečemo kultura, vedno mislimo razstave, koncerti, opera, balet, teater. Ampak ni res. Kultura je tudi način življenja. Kako mi vzgajamo mlade, kako se obnašamo drug do drugega." Vetrih razmišlja tudi o odnosu politike do kulture, ki se kaže denimo skozi obnovo osrednjega slovenskega gledališča SNG Drame. Ta se namreč še (vedno) ni začela.

Podrobneje o Drami nam je pojasnila Ivana Djilas, gledališka režiserka, ki je konec lanskega leta prevzela vajeti te institucije, ki pooseblja slovensko gledališko umetnost. "Zaplet s služnostjo ulic okoli Drame traja predolgo. Okoliščina, da smo preseljeni, da nismo v matični hiši, je bistvena in ta, ki jo zdaj živimo." V najemniških prostorih na Litostrojski, dodaja, ne morejo ostati v nedogled. Projekt obnove je pripravljen in tik pred vlogo za gradbeno dovoljenje. Težak je približno 58,5 milijona evrov, mesečna najemnina za nadomestne prostore pa okoli 70 tisočakov na mesec.

Izzivov v gledališču in v umetniškem ustvarjanju nasploh je vse več. "Zmeraj se je "jamralo", pravi član ansambla MGL Lotos Vincenc Šparovec: "A nekoč je bilo vpetih več ljudi, več intelektualcev, več filozofskega zaledja."

Pomembno je ustvarjati kritično javnost, še posebej v aktualnem času populizma, ki beži pred poglobljenimi, reflektiranimi vsebinami, se strinjajo naši sogovorniki. Med njimi je tudi arhitekt, oče hostla Celica, Janko Rožič.

Da v umetniškem ustvarjanju ni prostora za napake, pripoveduje mladinski pisatelj Žiga X Gombač: "Učencem rečem, vsaka moja knjiga, vsak moj tekst mora biti za čisto petko. Ne sme biti napak in vsebina mora biti stoodstotna, ker je samo taka dovolj dobra za vas." Gombač namreč veliko gostuje po slovenskih osnovnih šolah, kjer širi bralno kulturo in mlade navdušuje za branje in pisanje. Ko smo ga vprašali, kaj ga učenci najpogosteje vprašajo, je odgovoril: "Koliko tatujev imam in kako to, da sem še živ?" Učijo se namreč (pretežno) o pisateljih, ki so že umrli, zato je marsikomu čudno, da obstajajo tudi še živeči.

Pa se da v kulturi preživeti? V 24ur Fokus boste izvedeli, koliko ljudi je zaposlenih v kulturi, koliko med njimi je prekarcev. Prav prekarno delo je namreč velika težava, biti na svobodi, kot pravi Djilas, pa ni zmeraj tako svobodno, kot se sliši.

Umetnost in znanost sta največ, zaključuje Vetrih. "Politika nas utruja ... a za to, kar mi počnemo, je treba imeti nekaj več." Četudi ni bilo vselej lepo.

Kaj vam naši sogovorniki sporočajo na Prešernov dan, ki ga obeležujemo že vse od leta 1945? Poglejte in poslušajte jih v 24ur Fokus ob 19.00.

VIR: https://www.24ur.com/