Lokalno

Vladni obisk na Gorenjskem bo odprl vprašanja o prometu, turizmu in zdravstvu

Vlada bo v okviru regijskih obiskov v torek obiskala Gorenjsko. V ospredju pričakovanj so prometne povezave, posledice rasti turizma, pa tudi vprašanja na področju zdravstva ob načrtovani gradnji regijske bolnišnice v Kranju. Med temami, ki jih občine izpostavljajo že dalj časa, ostajajo še sanacija po ujmi avgusta 2023 ter protipoplavni ukrepi na najbolj izpostavljenih območjih.

. . .

P.V. / EPA / AI Kranj 08 Februar 2026 Zadnja posodobitev: 08 Februar 2026

Vlada bo v okviru regijskih obiskov v torek obiskala Gorenjsko. V ospredju pričakovanj so prometne povezave, posledice rasti turizma, pa tudi vprašanja na področju zdravstva ob načrtovani gradnji regijske bolnišnice v Kranju. Med temami, ki jih občine izpostavljajo že dalj časa, ostajajo še sanacija po ujmi avgusta 2023 ter protipoplavni ukrepi na najbolj izpostavljenih območjih.

Gorenjska je šesta največja statistična regija, v njej živi približno desetina prebivalcev Slovenije. Podatki Statističnega urada za leto 2023 kažejo, da ima regija med nižjimi povprečnimi starostmi v državi, izobrazbena sestava prebivalstva je ugodnejša kot v večini drugih regij, stopnja delovne aktivnosti pa spada med najvišje. Po podatkih o poslovanju gospodarskih družb za leto 2024 regija ostaja močna gospodarska okolica, ob tem pa na regionalni gospodarski zbornici opozarjajo na slabše trende pri izvozu. Gorenjska je močno vpeta v kovinsko in avtomobilsko dobaviteljsko verigo, registrirana brezposelnost pa ostaja nizka, lani oktobra okoli tri odstotke.

Turizem na zgornjem Gorenjskem prinaša pritisk na prostor in promet. Župani opozarjajo na preobremenjenost posameznih točk, kršitve predpisov pri obiskovalcih in ponudnikih nastanitev ter potrebo po močnejših inšpekcijskih službah. Skoraj polovico regije pokrivajo varovana območja narave, med njimi Triglavski narodni park. Po uvedbi novega prometnega režima v dolino Vrata bo med letošnjimi izzivi tudi urejanje prometa čez Vršič, ob tem pa se odpira še vprašanje upravljanja naravnih vrednot po novi zakonodaji, med drugim soteske Vintgar.

V prometu se še naprej čaka na več projektov. Blejsko-bohinjski kot že desetletja pričakuje blejsko južno obvoznico, ki bi zmanjšala zastoje skozi Bled in razbremenila okolje jezera. Letos naj bi dokončno zaživela kolesarska povezava Bled–Bohinj. Bohinjce je razočarala informacija, da načrtovana nadgradnja bohinjske železniške proge za zdaj ne bo izvedena, ker projekt ne bo pravočasno zaključen za črpanje evropskih sredstev. Poteka pa obsežna prenova železniške postaje na Jesenicah. Na Gorenjskem pričakujejo tudi skorajšnje odprtje nove cevi predora Karavanke, temu naj bi sledila prenova stare cevi, na Jesenicah pa računajo na manj zastojev v poletnih in jesenskih mesecih.

Žirovniški župan Leopold Pogačar je izpostavil, da ostaja odprtih več tem, občine pa si želijo, da bi država še naprej zagotavljala sredstva za infrastrukturne naložbe in sofinancirala tudi turistične projekte. V Žirovnici so zadovoljni z ureditvijo Prešernove domačije v Vrbi, ob državnem sofinanciranju zasebne naložbe pa so v občini dobili tudi prvi hotel.

Na področju zdravstva se po odločitvi vlade o gradnji regijske bolnišnice v Kranju pričakujejo jasna pojasnila, kako bodo razporejeni programi obstoječih bolnišnic, posebej na Jesenicah. Kranjski župan Matjaž Rakovec pričakuje nadaljevanje umeščanja bolnišnice v prostor, pri čemer bo treba sprejeti podrobni prostorski načrt in vključiti več ministrstev. Kranj ob tem izpostavlja zanimanje za nove študijske programe in znova omenja idejo gorenjske univerze, na Zlatem polju pa pričakuje začetek gradnje novega doma starostnikov.

Med infrastrukturnimi temami v Kranju ostajajo načrti za razbremenitev avtocestnega izvoza Kranj vzhod, postopki za državni prostorski načrt za nov izvoz Kranj sever ter načrtovanje dvotirne železnice in osrednjega potniškega terminala na kranjski železniški postaji. Rakovec bo ob obisku vlade predvidoma odprl tudi vprašanje zahodne kohezijske regije, kjer so nekatere občine manj razvite, a v razdelitvi sredstev nimajo ugodnosti, ki pripadajo vzhodu.

Sanacija po ujmi avgusta 2023 ostaja del vsakdana na več območjih, posebej na Škofjeloškem, v Poljanski dolini in v radovljiški občini. V Škofji Loki se ob sanaciji pojavlja tudi vprašanje zaščitnih ukrepov na Poljanski in skupni Sori. Župan Tine Radinja pričakuje pojasnila, kdaj se bo začela gradnja in ali bo letos prišlo do izbire izvajalca. V Železnikih bodo prav ob torkovem obisku vlade zaznamovali zaključek protipoplavnih del z izgradnjo suhega zadrževalnika, na katerega so po ujmi leta 2007 čakali več kot 18 let.

VIR: https://regionalno.si/

. . .

Editor

Avtor pri si24.news