Državni zbor je sprejel novelo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške (SAŠA) premogovne regije. Gre za pomembna zakona, ki bosta zaznamovala prihodnji razvoj slovenskih regij, zmanjšala razvojna nesorazmerja in zagotovila pravičen prehod za regijo v postopnem izstopu iz premoga.

Slovenija se kljub številnim projektom in vlaganjem še vedno sooča z velikimi razlikami v gospodarski razvitosti regij. Razlike med regijami, zlasti med Osrednjeslovensko regijo in preostalo Slovenijo, se poglabljajo, kar vpliva na produktivnost, razpoložljivost kakovostnih delovnih mest ter dostopnost storitev.

Novela Zakona o skladnem regionalnem razvoju prinaša nov strateški pristop k načrtovanju regionalnega razvoja, ki temelji na dolgoročnosti, partnerstvu in policentričnem modelu rasti. Osrednji elementi zakona so:

• Strategija regionalnega razvoja Slovenije do 2050,
• Akcijski program vlade in
• Dogovor za razvoj regij kot izvedbeni dokumenti, usklajeni z evropskim Načrtom za nacionalna in regionalna partnerstva. 

»Zakon krepi sodelovanje med državo in regijami ter uvaja pristop ukrepi po meri, ki omogoča bolj učinkovito usklajevanje potreb, priložnosti in razvojnih prioritet. Poseben poudarek je namenjen kakovostnim delovnim mestom, učinkovitejši porabi javnih sredstev in dostopnosti ključnih storitev blizu doma. Novost predstavlja tudi pravna podlaga za ustanovitev pisarn razvojnih regij in združenj občin v Bruslju, s čimer želi Slovenija povečati uspešnost pri pridobivanju evropskih sredstev,« je poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. 

Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije prinaša regiji nove priložnosti po izstopu iz premoga. SAŠA regija se zaradi postopnega zapiranja Premogovnika Velenje sooča s pričakovano izgubo približno 5.000 delovnih mest, zato je nujno ustvariti nove razvojne priložnosti ter zagotoviti stabilen, pravičen in trajnostno naravnan gospodarski prehod.

Zakon določa celovit nabor ukrepov za obdobje 2026–2035, med njimi:

• programe za gospodarstvo, energetiko, okolje in socialno kohezijo,
• strateške projekte, kot so:
  • prenova sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini,
  • prehod energetske lokacije TEŠ na obnovljive vire energije,
  • projekt Dolina zagonskih in hitrorastočih podjetij,
• podpora kulturnemu in kreativnemu sektorju ter ohranjanju premogovniške dediščine,
• podpora strateško pomembnim nepremičninam.

Zakon se bo izvajal na območju desetih občin, sredstva pa bodo zagotovljena iz evropske kohezijske politike, državnega proračuna in občinskih proračunov. Gre za horizontalni pristop, ki vključuje več resorjev in sledi načelom pravičnega prehoda, kot jih določa Evropska unija.

Skupni cilj obeh zakonov je razvoj po meri ljudi. Zakona imata skupni cilj uravnotežen razvoj Slovenije, ki temelji na:

• ustvarjanju in ohranjanju kakovostnih delovnih mest,
• zmanjševanju razvojnih razlik,
• prehodu v trajnostno, nizkoogljično prihodnost,
• boljšem dostopu do javnih storitev,
• višji kakovosti življenja v vseh delih države.

Kot poudarja minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek, »kvalitetna delovna mesta in storitve blizu doma so največja garancija skladnega regionalnega razvoja. Močne regije pa pomenijo močno Slovenijo.« 

VIR: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj