Državni svetniki so na 36. redni seji med drugim obravnavali predloga zakonov o vinu in o Skladu Republike Slovenije za redke bolezni ter se seznanili s prednostnimi nalogami predsedovanja Republike Ciper Svetu Evropske unije.

Državni svetniki so obravnavali in podprli Predlog zakona o vinu (ZVin-1) – druga obravnava, ki prinaša nujno posodobitev zakonodaje in njeno uskladitev s pravnim redom EU. Ob tem Državni svet poudarja, da zakonske rešitve same po sebi ne bodo zadostovale za zaustavitev opuščanja vinogradniških površin oziroma zaraščanja vinogradniških leg, zato je treba hkrati zagotoviti tudi ustrezne sistemske in ekonomske pogoje za pridelovalce. Hitro opuščanje vinogradov, zlasti na zahtevnih vinogradniških legah, predstavlja resno tveganje za prihodnji razvoj vinogradniško-vinarske panoge, ohranjanje kulturne krajine ter obstoj družinskih vinogradniško-vinarskih kmetij. Vinogradniške površine so se od osamosvojitve zmanjšale z okoli 25.000 ha na približno 12.000 ha, ob resnem tveganju padca pod 10.000 ha, kar bi lahko ogrozilo vinogradništvo kot gospodarsko dejavnost ter dodatno osiromašilo kulturno krajino in podeželje.

Ključni predlogi Državnega sveta so usmerjeni v vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in konkurenčnega vinogradništva, in sicer s proučitvijo možnosti nacionalne izjeme na ravni EU glede sadilnih pravic, poenostavitvijo postopkov ter izboljšanjem financiranja novih zasaditev vinogradov, podaljšanjem rokov za ponovno zasaditev opuščenih vinogradniških površin, prednostno rabo primernih vinogradniških leg za vinogradništvo, oblikovanjem jasne dolgoročne razvojne vizije z opredeljenimi ekonomskimi in okoljskimi cilji ter nadaljnjo debirokratizacijo vinogradniško-vinarskega sektorja.

Državni svetniki so obravnavali Predlog zakona o Skladu Republike Slovenije za redke bolezni (ZSRB) – druga obravnava, katerega cilj je vzpostaviti sistem, ki bi bolnikom z redkimi boleznimi, zlasti otrokom, omogočil hitrejši dostop do najsodobnejših oblik zdravljenja. Obenem želi preprečiti odlaganje ali onemogočanje zdravljenja oseb z redkimi boleznimi zgolj zaradi nedostopnosti določenih terapij v Sloveniji ali Evropski uniji. Predlog zakona predvideva ustanovitev posebnega finančnega mehanizma, natančneje sklada, namenjenega izključno kritju zdravljenja redkih bolezni, ki sledi dobrim praksam iz tujine. Hkrati se sklad umešča v širši sistem obravnave redkih bolezni, ki se v Sloveniji vzpostavlja postopno, tudi z oblikovanjem Registra redkih nemalignih bolezni.

Državni svet poudarja, da je zdravje temeljna vrednota in odgovornost države, ki mora vsem zagotoviti enak in nediskriminatoren dostop do najvišje možne ravni zdravstvenega varstva. Ob razumevanju stisk otrok z redkimi boleznimi in njihovih družin Državni svet podpira čimprejšnji sprejem rešitev, ki bodo zmanjšale neenakosti v zdravju, zlasti pri najbolj ranljivih skupinah. Čeprav izraža spoštovanje do solidarnosti javnosti, meni, da je zbiranje sredstev za zdravljenje prek dobrodelnih akcij neprimerno in lahko tudi ponižujoče ter da mora država zagotoviti sistemsko rešitev. 

Državni svet podpira predlog zakona, a opozarja na potrebo po njegovi dopolnitvi, predvsem glede jasnih, zadostnih in stabilnih virov financiranja, saj predvidena sredstva ne zadoščajo dejanskim potrebam. Zavzema se za polno operativnost registra redkih nemalignih bolezni, strokovno in neodvisno odločanje (tudi z vključevanjem tujih strokovnjakov) ter učinkovit, uporabniku prijazen sistem z enim vstopnim mestom, ki se ob postavitvi diagnoze samodejno aktivira. Ob tem poudarja odgovornost stroke pri odločanju o zdravljenju, zlasti pri še ne povsem preizkušenih terapijah, ter izraža pričakovanje, da bo zakonodajni postopek hitro nadaljevan z namenom zagotoviti stabilno, pravično in enako dostopno financiranje zdravljenja oseb z redkimi boleznimi.

Državni svetniki so se seznanili s prednostnimi nalogami predsedovanja Republike Ciper Svetu Evropske unije (1. 1.–30. 6. 2026), ki sta jih predstavila veleposlanik Republike Ciper Nj. eksc. gospod Andreas Ignatiou,  in vodja Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše. Predsedovanje poteka pod geslom »Avtonomna Unija. Odprta v svet« in bo osredotočeno na krepitev strateške avtonomije, varnosti in odpornosti Evropske unije, povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter pospeševanje inovacij in zelenega ter digitalnega prehoda. Poseben poudarek bo namenjen tudi socialni koheziji, zaščiti ranljivih skupin, krepitvi vloge EU v mednarodnem okolju, širitvenemu procesu ter razpravam o prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije.

Na predlog Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je Državni svet nadaljeval obravnavo Predloga dopolnitve Poslovnika Državnega sveta (PoDS-1J), ki se nanaša na ponovno vključitev določbe o volitvah predsednika in podpredsednika Državnega sveta ob polovici mandata Državnega sveta v drugi odstavek 78. člena poslovnika. Takšna ureditev je veljala do leta 2020, ko je bila črtana z novelo PoDS-1F. Po opravljeni razpravi Državni svet spremembe poslovnika ni podprl.

Državni svetniki so sprejeli Sklep k Zaključkom posveta Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu - priložnosti za implementacijo sprememb, ki sta ga soorganizirali Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Zbornica babiške in zdravstvene nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije 1. decembra 2025; Sklep k Zaključkom posveta Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda II?, ki ga je na pobudo prof. dr. Matjaža Gamsa in državnega svetnika Marka Staroveškega organizirala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide 24. novembra 2025; Sklep k Zaključkom razvojne konference Slovenija, konkurenčnost in investicije, ki jo je 23. septembra 2025 organiziral Državni svet; ter Sklep k Zaključkom posveta Lesno gorivo, emisije iz malih kurilnih naprav, ne/urejenost dimnikarske dejavnosti od leta 2017 ter doseganje ciljev kakovosti zraka ob obratovanju malih kurilnih naprav za leto 2030, ki ga je Državni svet organiziral skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije 13. oktobra 2025.

Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:

• pobudi državne svetnice Jasmine Opec Vöröš in državnega svetnika Antona Medveda za uvrstitev protitočnih letal v okvir širšega koncepta dvojne rabe (civilno–varnostne rabe), naslovljeni na Vlado Republike Slovenije. Pobudi se glasita: 1. Vlada Republike Slovenije naj protitočna letala prepozna kot sredstva za izvajanje nalog varstva pred naravnimi nesrečami in civilne zaščite ter njihovo vlogo sistemsko umesti v okvir širšega koncepta dvojne rabe (civilno–varnostne rabe). 2. Vlada Republike Slovenije naj pristojnim ministrstvom naloži, da proučijo možnosti financiranja protitočnih letal iz ustreznih nacionalnih in evropskih finančnih instrumentov, ki omogočajo finančno podporo tehnologijam v okviru širšega koncepta dvojne rabe (civilno–varnostne rabe);
• pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z razmerami v mlečnem sektorju zaradi presežkov mleka, padca odkupnih cen ter nujnih ukrepov na nacionalni in ravni EU, naslovljene na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pobude se glasijo: 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj sistematično in kontinuirano spremlja vpliv aktualnih razmer na trgu mleka glede ekonomske vzdržnosti prireje na ravni kmetijskih gospodarstev ter na tej podlagi pravočasno oblikuje in izvaja ciljno usmerjene ukrepe za preprečevanje opuščanja prireje, zlasti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, kjer se izvaja približno 63 % mlečne prireje. Gre pretežno za gorska območja, kjer ima mlečna prireja pomembno vlogo ne le z vidika kmetijske proizvodnje, temveč tudi pri ohranjanju poseljenosti, kulturne krajine, turistične dejavnosti ter širšega gospodarskega razvoja podeželja. Dolgotrajnejše poslabšanje ekonomskih pogojev v teh območjih bi imelo izrazite strukturne in razvojne posledice, zato je pravočasno ukrepanje ključnega pomena. 2. Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj aktivno podpreta pobude držav članic Evropske unije za sektorsko stabilizacijo mlečnega sektorja ter se dejavno vključita v oblikovanje in uveljavitev kriznih tržnih mehanizmov na ravni Evropske unije. 3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v okviru obstoječih instrumentov kmetijske politike in finančnih mehanizmov pripravi ciljno usmerjene ukrepe za stabilizacijo likvidnosti mlečnih kmetij, predvsem za kmetije z investicijskimi in kreditnimi obveznostmi ter za mlade prevzemnike, z namenom omilitve kratkoročnih finančnih pritiskov in zmanjšanja tveganja trajnega opuščanja prireje in kmetijstva. 4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v sodelovanju z deležniki v mlečni verigi oblikuje ukrepe za zagotavljanje kontinuitete prevzema mleka, zlasti za manjše in oddaljene rejce ter za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, saj bi jih morebitne motnje v odkupu nesorazmerno prizadele ter ogrozile dolgoročno ohranitev mlečne prireje in proizvodne infrastrukture. 5. Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj okrepita strukturiran dialog s predstavniki trgovine ter v okviru svojih pristojnosti zagotovita učinkovitejše spremljanje in nadzor nad tržnimi praksami v preskrbni verigi, z namenom preprečevanja praks, ki vodijo v izrinjanje slovenskih mlečnih izdelkov iz trgovskih polic in s tem dodatno destabilizacijo domače mlečne verige. 6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj zagotovi učinkovito izvajanje načrtovanih promocijskih aktivnosti za sektor mleka v obdobju 2026–2028 z namenom krepitve prepoznavnosti slovenske mlečne proizvodnje, povečanja povpraševanja po domačih izdelkih ter usklajenega komuniciranja deležnikov v mlečni verigi. 7. Vlada Republike Slovenije in pristojna ministrstva naj proučijo pobude predstavnikov živilsko-predelovalnega sektorja glede zakonske ureditve sistema financiranja promocije ter pripravijo spremembo Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bi omogočila ustreznejše in stabilnejše financiranje promocije sektorja mleka, ob upoštevanju dejstva, da se prispevek trenutno obračunava le od mleka, predelanega v Republiki Sloveniji. 8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj okrepi ozaveščanje potrošnikov o pomenu lokalnega porekla, kakovosti in prehranske varnosti mlečnih izdelkov ter spodbuja informirano potrošniško izbiro, saj razprava kaže na prevladujočo cenovno orientacijo potrošnikov in zmanjševanje poudarka na poreklu izdelkov. 9. Vlada Republike Slovenije naj v sodelovanju s ključnimi deležniki prouči možnosti za izboljšanje transparentnosti porekla hrane z uvedbo ukrepov za navajanje porekla surovin na jedilnikih v javnih zavodih ter s spodbujanjem navajanja porekla v gostinskem sektorju (HoReCa), kot instrument za krepitev zaupanja potrošnikov ter večje vključevanje domačih živil, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi;
• vprašanje državnega svetnika Petra Dermola glede postopkov in rokov za zagotavljanje zakonitosti posegov v prostor ter izvedbo končne sanacije območja Kamnoloma Selo v Velenju po poteku koncesije za izkoriščanje dolomita, naslovljeno na Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vprašanje se glasi: Kako in v kakšnih rokih bo Ministrstvo za naravne vire in prostor, ob dejstvu, da je koncesija za izkoriščanje dolomita v Kamnolomu Selo potekla 10. 6. 2023, preko inšpekcijskega postopka zagotovilo zakonitost posegov v prostor, določilo pristojnosti in odgovornost za izvedbo končne sanacije območja ter zagotovilo okoljsko in prostorsko skladno ureditev območja z določitvijo njegove nadaljnje namenske rabe?;
• vprašanja državnega svetnika Leopolda Pogačarja v zvezi z obravnavo in potrjevanjem vlog vodilnih partnerjev lokalnih akcijskih skupin (LAS) na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, naslovljena na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Vprašanja se glasijo: 1. Kakšen je trenutni časovni okvir obravnave in potrjevanja vlog, ki so jih vodilni partnerji lokalnih akcijskih skupin (LAS) Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (v nadaljevanju: MKRR) posredovali od začetka leta 2025 naprej? 2. Kdaj je mogoče pričakovati večji obseg izdanih odločitev oziroma podpisanih pogodb o sofinanciranju projektov? 3. Koliko zaposlenih na MKRR je trenutno vključenih v postopke obravnave in potrjevanja navedenih vlog ter kateri konkretni ukrepi so predvideni za pospešitev teh postopkov?;
• pobudi Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z objavo strokovne publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji ter zagotavljanjem transparentnosti in strokovne integritete javno financiranih gradiv, naslovljeni na Agencijo Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pobudi se glasita: 1. Strokovna publikacija »Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji« naj se v izvirni obliki, kot je bila uradno javno predstavljena in kot je shranjena v Nacionalni in univerzitetni knjižnici, nemudoma ponovno objavi na uradnih spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje. Gre za strokovno gradivo, pripravljeno z javnimi sredstvi in namenjeno obveščanju javnosti ter podpori oblikovanju javnih politik, zato je njegova javna dostopnost v izvirni obliki bistvena za zagotavljanje transparentnosti, ohranjanje strokovne integritete in krepitev zaupanja v delo državnih institucij. 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj pri oblikovanju kmetijskih in prehranskih politik dosledno upošteva strokovne ugotovitve in podatke, predstavljene v strokovni publikaciji »Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji«, ter krepi ukrepe za ohranjanje in razvoj slovenskega kmetijstva in živinoreje kot ključnih stebrov prehranske varnosti in odpornosti države. Pri tem naj ministrstvo zagotovi, da se kmetijske in prehranske politike oblikujejo na podlagi strokovnih dokazov in sistemskih analiz, ne pa na podlagi parcialnih ali ideološko motiviranih pobud, ki niso celovito strokovno utemeljene in bi lahko ogrozile stabilnost ter razvoj slovenskega kmetijstva, vključno z živinorejskim sektorjem;
• vprašanja državnega svetnika Miloša Poholeta glede zaračunavanja notarskih storitev in pobuda za sistemski nadzor, naslovljena na Ministrstvo za pravosodje. Vprašanja se glasijo: 1. V katerih primerih sme notar pri overitvi podpisa na kupoprodajni pogodbi za nepremičnino poleg overitve zaračunati tudi pregled zemljiške knjige po tarifni številki 23 iz Priloge 1 Notarske tarife? Ali je zaračunavanje pregleda zemljiške knjige dopustno na podlagi notarjeve lastne presoje, brez izrecnega naročila stranke? 2. V katerih primerih sme notar pri overitvi podpisa na kupoprodajni pogodbi zaračunati tudi izdatke v breme stranke po 5. členu Notarske tarife? Ali je zaračunavanje takšnih izdatkov dopustno na podlagi notarjeve lastne presoje, brez izrecnega naročila stranke in brez jasno izkazanih potreb za njihov nastanek? 3. Ali in kakšen nadzor nad zaračunavanjem notarskih storitev in enotnostjo obravnavanja strank vršita Ministrstvo za pravosodje in Notarska zbornica Slovenije?

VIR: Državni svet