V zadnjih dneh smo zasledili nekaj pomanjkljivih interpretacij, navedb ter objav podatkov v zvezi s številom zaposlenih v javnem sektorju, zato v nadaljevanju podajamo nekaj ključnih informacij.

Kaj je javni sektor? Razlika med metodologijo SURS in Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) uporablja za izračun in objavo podatkov enoto »sektor država«, ki zajema vse institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji ter se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja. Gre za statistično enoto.

SURS v svojih izračunih tako upošteva tudi državna in občinska podjetja kot npr. ELES, Vodovodi, Komunale…, hkrati pa metodologija SURS včasih ne zajame tudi koga, ki je sicer del plačnega sistema javnega sektorja, ampak pridobiva plačo na trgu (npr. Lekarne, v delu kjer izvajajo tržno dejavnost).

V skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, pa  so javni sektor:

• državni organi in občine,
• javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
• druge osebe javnega prava, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Število zaposlenih v javnem sektorju

V javnem sektorju je v letu 2025 bilo povprečno zaposlenih 195.593 oseb. V zadnjih 10 letih (od 2015 do 2025) se je število zaposlenih povečalo za 28.134 oseb oziroma 16,8 odstotka, pri tem dodajamo, da se je v tem času oziroma od leta 2015 do 2024, število delovno aktivnih prebivalcev v Republiki Sloveniji zvišalo za 134.795 oseb. V mandatu te vlade (2022 - 2025) pa se je število zaposlenih v celotnem javnem sektorju povečalo za 5.382 oseb oziroma za 2,8 odstotka. 

Pri tem je treba upoštevati, da javni sektor izvaja javne storitve, ki so povezane s potrebami prebivalstva. Tako kot se spreminja struktura prebivalstva (na primer staranje), se spreminjajo tudi potrebe po javnih storitvah, ki jih izvaja javni sektor, posledično pa se temu prilagaja tudi število zaposlenih v posamezni dejavnosti javnega sektorja. 

V zadnjih 10 letih se je najbolj povečalo število zaposlenih v dejavnostih:

• zdravstva (8.944 zaposlenih, kar predstavlja 26 odstotno povišanje zaposlenih v tej dejavnosti),
• socialnega varstva (2.597 zaposlenih, 21 odstotno povišanje),
• vzgoje in izobraževanja (12.231 zaposlenih, 19 odstotno povišanje). 

V mandatu te vlade (2022 - 2025) se je prav tako najbolj povečalo število zaposlenih v dejavnostih:

• zdravstva (1.540 zaposlenih, 4 odstotno povišanje),
• socialnega varstva (609 zaposlenih, 4 odstotno povišanje), 
• vzgoje in izobraževanja (2.449 zaposlenih, 3 odstotno povišanje). 

Število zaposlenih se je večinoma povečalo v javnih zavodih (80 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju je v javnih zavodih), kar pomeni, da je zaposlovanje v javnem sektorju usmerjeno predvsem v storitveni del javnega sektorja, kar odraža spremenjeno strukturo potreb prebivalstva.

Število zaposlenih v državni upravi

Državno upravo sestavljajo vlada in njene službe, ministrstva z organi v sestavi in upravne enote. Ko primerjamo število zaposlenih v državni upravi, je treba upoštevati, da se v vsakokratni vladi pristojnosti ministrstev prerazporedijo glede na zadane prioritete, kar ima za posledico prerazporeditev zaposlenih po posamičnih ministrstvih in zato ni mogoče neposredno primerjati števila zaposlenih po ministrstvih med različnimi vladami.

Število zaposlenih v ministrstvih in organih v sestavi je v zadnjih letih stabilno in se ni bistveno spreminjalo. Tako kot v celotnem javnem sektorju se tudi število javnih uslužbencev v državni upravi prilagaja potrebam prebivalstva po javnih storitvah in prioritetam glede na spremenjene družbene razmere (obramba, odprava posledic naravnih nesreč, …). Na dinamiko zaposlovanja vpliva tudi menjava generacij zaradi upokojevanja, saj je večina zaposlenih v državni upravi starejših od 40 let (iz Skupnega kadrovskega poročila 2024 izhaja, da je v letu 2024 bilo največ zaposlenih v starostni skupini od "40 in 49 let", in sicer 35,11 odstotka). Medtem ko so na dan 31. 12. 2008 zaposleni, stari 50 let in več, predstavljali 16,6 odstotka zaposlenih, pa so na dan 31. 12. 2023 predstavljali že 41,4 odstotka vseh zaposlenih v državni upravi. Zaradi tega je nujno ponovno zaposlovanje mlajših generacij po večletnem »krču« zaposlovanja v času veljave Zakona za uravnoteženje javnih financ, s ciljem, da se zagotovi dolgoročna stabilnost tudi v v tem delu javnega sektorja (Vir: Strategija ravnanja s kadri do leta 2030).

Kot ključni vir podatkov je bila uporabljena realizacija Skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave Republike Slovenije (SKN). SKN združuje kadrovske načrte vseh ministrstev, vladnih služb in upravnih enot za dve proračunski leti ter določa dovoljeno število zaposlenih v državni upravi. Načrt je usklajen z državnim proračunom, kar pomeni, da se zaposlovanje načrtuje odgovorno in v okviru razpoložljivih javnih sredstev. Predlog pripravi Ministrstvo za javno upravo, sprejme pa ga Vlada Republike Slovenije. Poročilo o realizaciji SKN predstavlja letni pregled tega, v kolikšni meri je bil kadrovski načrt v preteklem letu dejansko uresničen.

Na podlagi podatkov Poročil o realizaciji SKN so bile pripravljene tudi primerjave zaposlovanja v državni upravi v obdobju zadnjih treh vlad:

• Vlada Marjana Šarca (september 2018 – april 2020) – 168 novih zaposlitev, ali 8,4 zaposlitve na mesec;
• Vlada Janeza Janše (april 2020 – maj 2022) – 701 novih zaposlitev, ali 28 zaposlitev na mesec;
• Vlada Roberta Goloba (junij 2022. – december 2025) – 770* dejanskih novih zaposlitev, ali 17,9 zaposlitve na mesec.

*na podlagi realizacije SKN izhaja številka 1509 zaposlitev, vendar je od tega 739 zaposlitev samo statistični prenos oseb v SKN, ki so bili že prej zaposleni v državni upravi zaradi izvajanja tehnične pomoči za izvajanje evropske kohezijske politike in so bili zaposleni že v prejšnjih vladah, vendar jih te vlade niso vodile v SKN ampak ločeno. V letu 2023 smo v času te vlade, te zaposlene začeli voditi v SKN.

Na podlagi podatkov lahko torej zaključimo, da se je v štirih letih vlade dr. Roberta Goloba število zaposlenih povečalo za toliko kot v dveh letih vlade Janeza Janše. Gledano na štiri letno obdobje sklica državnega zbora (primerjava 2018-2022 vs. 2022-2026) pa se je v sklicu 2022-2026 število zaposlenih povečalo za manj, kot v sklicu 2018-2022. 

Število zaposlenih po SKN in podatkih ISPAP

Zaradi razlik v številu zaposlenih v SKN in Informacijskem sistemu za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), dodajamo še kratko pojasnilo o razlikah med tema dvema evidencama.

ISPAP zajema vse plače javnih uslužbencev razen teh, ki so napoteni na delo v tujino, saj do sprejema Zakona o plačah javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino, le-ti niso bili del enotnega plačnega sistema. So pa seveda bili vključeni v število zaposlenih v SKN. Iz tega tudi izhaja tudi razlika med podatki Skupnega kadrovskega načrta in sistema ISPAP. Gre za približno 1200 zaposlenih, kot na primer diplomanti, vojaki in drugi javni uslužbenci napoteni na delo v tujino.

Na podlagi novega Zakona o plačah javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino, ki je bil januarja 2026 sprejet v državnem zboru, pa bodo tudi ti javni uslužbenci  del plačnega sistema in se bodo prikazovali v podatkih ISPAP.

Pojasnjujemo tudi, da podatki iz ISPAP prikazujejo celotno število izplačanih plač v posameznem mesecu, medtem ko poročilo o realizaciji SKN prikazuje stanje na prvi dan v mesecu. Na podlagi te razlike, je število zaposlenih po ISPAP malo višje, ker zajame vse prihode in odhode tistega meseca, tudi če je nekdo bil zaposlen samo 1 dan v mesecu. 

VIR: Ministrstvo za javno upravo