V Mali galeriji Banke Slovenije smo odprli razstavo Ive Suhadolnik Gregorin Tudi veter vidi svoj odsev v morju. Umetnica v ospredje postavlja vprašanje časa, v katerem od posameznika ni zahtevano nič. Pomen časa brez namena, v katerem se lahko umetniški proces sploh začne. Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana. S tem dopolnjujemo niz samostojnih razstav – vsako leto namreč pripravimo eno v sodelovanju z različnimi inštitucijami. Na ogled je do 19. marca 2026.

Na včerajšnji otvoritvi so zbrane nagovorili viceguverner Milan Martin Cvikl, vodja Oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana Mateja Demšič in kuratorka MGBS Ema Kobal. Viceguverner je v svojem nagovoru med drugim poudaril: "Veseli nas, da smo z Mestno občino Ljubljana letos prvič združili moči in v Mali galeriji Banke Slovenije pripravili skupno razstavo. Sodelovanje razumemo kot pomemben mejnik in kot izraz skupnih vrednot ter prizadevanj za dolgoročen razvoj in podporo umetniški ustvarjalnosti ter začetek povezovanja in skupnih projektov na kulturnem področju. Posebej smo ponosni, da prvi skupen projekt v ospredje postavlja ravno mlade umetnike."

Razstava Ive Suhadolnik Gregorin Tudi veter vidi svoj odsev v morju je že sedma po vrsti, ki smo jo v banki pripravili samostojno oziroma v sodelovanju z vidnejšimi slovenskimi ustanovami. Prvo smo posvetili izdaji spominskega kovanca ob 100. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani, zatem smo ob 30. obletnici Banke Slovenije pripravili Zgodbo o tolarju. Z razstavo Srce mesta – 100 let bančne palače smo predstavili zgodbo naše zgradbe, z razstavo Sedem žutih zlatih pa denar v vsakdanjem in prazničnem življenju. Z razstavo Zamišljeno mesto smo v ospredje postavili Bernekerjevo javno plastiko v Ljubljani, pri čemer atlanti na fasadi Banke Slovenije izstopajo kot njegovo najmonumentalnejše delo.

Druge razstave predstavljamo v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, na katerih se predstavljajo umetniki in ustvarjalci z različnih fakultet s področja likovne umetnosti, kiparstva, fotografije, oblikovanja, tekstila, arhitekture in krajinske arhitekture, glasbe, računalništva in igralstva. Pristopili smo tudi k sodelovanju z nekaterimi odmevnimi domačimi in mednarodnimi umetniškimi projekti, ki potekajo v prestolnici. Na ta način smo obudili dolgoletno tradicijo in prostore razstavnega salona, ki so ga leta 1952 poimenovali Mala galerija, vrnili njihovemu osnovnemu namenu.

Več informacij o aktualni in preteklih razstavah je na voljo na spletni strani Male galerije Banke Slovenije. 

VIR: Banka Slovenije