Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 18. izredni seji obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o varstvu okolja (ZVO-2B), ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi Sašo Žibrat, mag. Darkom Krajncem in Damijanom Bezjakom Zrimom.

Ob tem se je seznanila tudi s stališčem pristojnega Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Gospodarske zbornice Slovenije. 

Predlog zakona je nastal zaradi primera kompostarne Ceršak, ki opravlja dejavnost na podlagi dovoljenja, izdanega po 126. členu ZVO-2, čeprav bi morala zaradi povečane zmogljivosti, večjih emisij in večjega vpliva na okolje ter zdravje ljudi že pred leti pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje po 110. členu ZVO-2 in izpolnjevati strožje zahteve. Predlog zakona določa, da se ravnanje upravljavca, ki za napravo razpolaga z dovoljenjem po 126. členu ZVO-2, čeprav bi moral za isto napravo pridobiti dovoljenje po 110. členu ZVO-2, šteje kot hud prekršek. S tem se krepi učinkovitost nadzora in  pristojni inšpekciji zagotavlja pravna podlaga za ukrepanje v primerih, ko naprave z večjimi vplivi na okolje obratujejo brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja. Določa se prehodno obdobje dveh let, v katerem bo moral nosilec obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja pridobiti novo dovoljenje, ki zahteva izpolnjevanje strožjih standardov.

Komisija je podprla predlog zakona in ocenila, da je utemeljeno zahtevati, da upravljavci naprav z večjimi vplivi na okolje zagotovijo tehnološko posodobitev, prilagoditev procesov ali druge ukrepe, s katerimi se tveganja za okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero. Nekateri člani komisije so sicer menili, da sistemske zakonodaje ni primerno spreminjati zgolj zaradi posameznega primera, vendar je prevladalo stališče, da je vsako izboljšanje pravnega okvira na področju ravnanja z odpadki dobrodošlo. Z vidika lokalnih skupnosti predstavlja predlagana sprememba Zakona o varstvu okolja pomemben korak k bolj odgovornemu urejanju dejavnosti z večjimi vplivi na okolje ter k bolj uravnoteženemu razmerju med gospodarskimi interesi, varstvom javnega interesa in pravicami prebivalcev v prizadetih območjih.

Komisija je hkrati opozorila, da je treba pri uvajanju zakonodajnih sprememb pravočasno zagotoviti tudi ustrezne alternativne rešitve za obvladovanje bioloških odpadkov. Naloge zbiranja in odvoza teh odpadkov so v pristojnosti občin in komunalnih podjetij, ki se soočajo s praktičnimi in logističnimi omejitvami. Po razpoložljivih podatkih kompostarna Ceršak letno sprejme približno 36.000 ton bioloških odpadkov, kar predstavlja pomemben delež nacionalnih kapacitet. Morebitno zaprtje največje kompostarne v državi brez predhodno zagotovljenih nadomestnih zmogljivosti bi lahko povzročilo motnje v sistemu zbiranja in predelave biološko razgradljivih odpadkov ter povečalo tveganja za okolje in zdravje ljudi. Zato je treba po mnenju komisije pred morebitnim zaprtjem te kompostarne zagotoviti ustrezne nadomestne kapacitete ali okrepiti zmogljivosti obstoječih obratov. 

Komisija je tudi ocenila, da je predlagano dvoletno prehodno obdobje za uskladitev obratovanja naprav z okoljskimi zahtevami in pridobitev novega okoljevarstvenega dovoljenja po 110. členu ZVO-2 lahko izvedljivo za določene dejavnosti, medtem ko je za tehnološko zahtevne in kapitalsko intenzivne naprave večjih dimenzij lahko prekratko. Smiselno je zato ponovno proučiti dolžino prehodnega obdobja, da bo omogočena realno izvedljiva prilagoditev obratovanja naprav. Ob tem je tudi opozorila, da je treba zagotoviti, da časovna dinamika morebitnega prenehanja obratovanja kompostarne Ceršak ne ogrozi izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki. 

VIR: Državni svet