Gospodarstveniki in obrtniki iz primorske, severno primorske, notranjsko-kraške, gorenjske in osrednjeslovenske regije so na regijskem srečanju v Ajdovščini opozorili na nujnost nove, ambicioznejše in razvojno naravnane gospodarske strategije, ki bo presegla časovni okvir enega vladnega mandata, znižanja davčnih obremenitev dela in spodbude za investicije v Sloveniji.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da je slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih vstopilo v obdobje izrazitega upočasnjevanja. »Padamo v gospodarski rasti, imamo izrazit padec industrijske proizvodnje in izvoz zadnja tri leta močno šepa. Kljub zavajajočim trditvam predstavnikov vlade se v večini panog realno znižujejo tudi dobički. Znižuje pa se tudi zaposlenost v gospodarski dejavnosti.«  Gospodarska slika po desetih kazalcih, ki jo je GZS pred dnevi predstavila, kaže, da po večini teh kazalcev padamo – edini, kjer vidimo pozitiven trend, so povečani bruto izdatki za razvoj in raziskave in bruto investicije v osnovna sredstva. Pri slednjih pa je dejstvo, da so se investicije v opremo in stroje v zadnjih treh letih povečale zgolj za 2,3 %, investicije v stanovanjsko gradnjo pa celo znižale za 0,4 %.

Vlada izpostavlja nove investicijske projekte, a realnost je drugačna. V zadnjih desetletjih so tuje naložbe v Sloveniji večinoma pomenile prevzeme že delujočih podjetij (npr. Fraport, Helios, Gorenje) ali širitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti, kot denimo pri družbi Lek v Lendavi, ne pa nove t. i. greenfield investicije. Pri pridobivanju novih, tehnološko zahtevnih investicij Slovenija občutno zaostaja za državami srednje in vzhodne Evrope, kot sta Češka in Madžarska. Raziskave tujih gospodarskih zbornic, kot sta nemške in avstrijske, kažejo na upad privlačnosti Slovenije kot investicijske destinacije. Če se pogoji poslovanja ne izboljšajo, del tujih vlagateljev razmišlja tudi o zmanjšanju ali umiku svojih aktivnosti.

Predsednik OZS Blaž Cvar je nagovoril podjetnike in obrtnike, ki prvi pri svojem poslovanju občutijo spremembe v zakonodaji. »Preveč je birokratizacije, poslovno okolje je nestabilno in nepredvidljivo,« je poudaril. Nazorno je opomnil, da načrti v začetku mandata niso bili izvedeni. Še slabše – sprejeti so bili popolnoma napačni ukrepi.« Sporočilo je bilo jasno – brez konkretnih ukrepov za podporo podjetjem bo težko ohranjati konkurenčnost in razvoj.

GZS je skupaj s podjetji pripravila razvojni program Made in Slovenia 2035, ki predstavlja strateški okvir za pospešek industrijskega in gospodarskega razvoja Slovenije. Program opredeljuje osem ključnih gospodarskih področij in 88 konkretnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. Na področju znanosti in inovacij tako politiki, med drugim, predlaga večjo vključenost gospodarstva v posodobitev prednostnih raziskovalnih področij nove strategije pametne specializacije; spodbuditev večjih vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko-inovacijskega sklada ter vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost kot ključnega centralnega finančnega instrumenta države. Med dolgoročnimi ukrepi predvideva program 2.000 mladih raziskovalcev za gospodarstvo – do leta 2030 vključiti 1.000, do leta 2035 pa 2.000 raziskovalcev. »Naš cilj je jasen: pospešiti rast, povečati dodano vrednost in ustvariti pogoje za kakovostna delovna mesta. To je v interesu podjetij, zaposlenih in države,« je sklenil Šimonka.

»Pod vplivom geopolitičnih dejavnikov se v svetu vzpostavlja nova globalna ekonomska ureditev, v kateri bodo karte premešane bistveno drugače kot so bile v preteklih desetletjih; drugi Trumpov mandat te spremembe še pospešuje. Strateška samostojnost EU se je tekom leta 2025 še dodatno zožila; v kolikor EU želi preživeti v obliki, kot jo poznamo, ter ostati za mizo globalnih igralcev, se bo morala preoblikovati hitro in to v smeri večje federalizacije ključnih atributov strateške samostojnosti, zlasti varnosti in obrambe, energetike, digitalne suverenosti in financ,« je menil prof. dr. Mojmir Mrak. Dodal je, da se mora Slovenija, za katero dobro delujoča EU predstavlja ključen dejavnik njene stabilnosti in blagostanja, novo nastalemu globalnemu in evropskemu okviru prilagoditi tako gospodarsko kot družbeno politično. Letošnje leto prav v kontekstu parlamentarnih volitev vidi kot odločujoče za »oblikovanje smeri, v katero bo šla naša država tako na gospodarskem kot na širše družbenem področju.«

Ob koncu vsebinskega dela je sledila razprava na regionalnim nivoju, kjer se evropske in državne politike najbolj konkretno odražajo – v podjetjih, proizvodnji in delovnih mestih. V pogovoru o prihodnosti Severno Primorske regije in poslovanja podjetij je sodeloval Marino Furlan, direktor podjetja Intra lighting. »Ukrepi, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni, so popolnoma neustrezni, saj ne podpirajo, kaj šele  spodbujajo razvoja gospodarstva,« je zgroženo povedal. Izrazil je nezadovoljstvo in skrb nad takim načinom sprejemanja zakonodaje, ki je popolnoma neustrezen, neresen in nevaren za poslovanje podjetij. Pod vprašaj je postavil razvojne načrte podjetij, ki so v takih razmerah lahko že neizvedljivi.

Regijsko srečanje gospodarstvenikov in obrtnikov v Ajdovščini je jasno pokazalo, da slovensko gospodarstvo stoji na prelomnici. Udeleženci so enotno opozorili, da brez dolgoročne, ambiciozne in razvojno usmerjene gospodarske strategije, ki bo presegla posamezne vladne mandate, Slovenija tvega nadaljnje zaostajanje za primerljivimi državami. Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so poudarili nujnost razbremenitve dela, stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja ter odločnejših spodbud za domače in tuje investicije.

Razprave so razkrile tudi globoko nezaupanje gospodarstva v trenutno oblikovanje ekonomskih politik, ki jih podjetja doživljajo kot birokratske, nepovezane z realnostjo in celo zaviralne za razvoj. Sporočilo dogodka je bilo nedvoumno: letošnje politične odločitve bodo ključne za prihodnjo smer države, gospodarstvo pa od prihodnje vlade pričakuje jasen preobrat k razvoju, sodelovanju in odgovorni ekonomski politiki. 

VIR: GZS