Kot je na sami svečani podelitvi dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, ima »slovensko gospodarstvo veliko srce. Podjetniki in podjetja skupaj z zaposlenimi dokazujejo svojo predanost naši družbi tudi širše, ko podpirajo kulturo, šport, lokalna okolja ter dobrodelnost.«

Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2025 so prejeli:

• Tomaž Gornik, Better
• Drago Pintar, Uniforest
• Andraž Krajnc, Caretronic
• Andraž Rumpret, Iskra PIO
• Blaž Brodnjak, NLB

Kot je na sami svečani podelitvi dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, ima »slovensko gospodarstvo veliko srce. Podjetniki in podjetja skupaj z zaposlenimi dokazujejo svojo predanost naši družbi tudi širše, ko podpirajo kulturo, šport, lokalna okolja ter dobrodelnost.« Ob tem je opozoril, da se podjetja soočajo s hitrimi spremembami in izjemno globalno konkurenco. Marsikatero podjetje si, pa četudi na škodo finančnega izplena, v borbi za posel prizadeva za ohranitev poslovanja in zaposlenih. Namesto da bi v takšnih razmerah imeli vsaj doma čimbolj stabilno in predvidljivo poslovno okolje, »smo priča naraščajočim bremenom in oteženim pogojem poslovanja. Padajoči trend gospodarske rasti v zadnjih letih in nizka investicijska vlaganja sta jasen opomin, da stabilnost ni samoumevna, da se upočasnjuje trend približevanja povprečju EU, da relativno zaostajamo ter da izgubljamo svoj razvojni potencial. Za nov zagon gospodarstva moramo spremeniti odnos do gospodarstvenikov, podjetnikov in obrtnikov ter podjetjem skupaj z zaposlenimi omogočiti, da zadihajo s polnimi pljuči. Edino uspešno gospodarstvo je garancija za razvoj naše države in socialno blaginjo družbe. In prav zato so dosežki nocojšnjih nagrajencev toliko bolj vredni spoštovanja. Zato ker v teh razmerah ne obupajo. Ker kljub pritiskom razvijajo podjetja, iščejo nove poti, skrbijo za zaposlene in dobrobit širše družbe.«

Goste je kot slavnostna govorka nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. »Država, delodajalci in sindikati morajo sesti za isto mizo z jasnim ciljem: iskati rešitve, ki bodo Slovenijo naredile odpornejšo, konkurenčnejšo in pravičnejšo. To pomeni več vlaganja v partnerstvo med državo, gospodarstvom in zaposlenimi, ki bo znalo preseči kratkoročne interese v korist dolgoročne stabilnosti in blaginje. Pogosto poudarjam, da je močna socialna država mogoča samo z močnim, odpornim gospodarstvom. Če gre dobro gospodarstvu, gre lahko bolje tudi vsem nam in naši čudoviti državi. Tudi to stalno ponavljam, a imam občutek, da nekateri tega še vedno ne razumejo. Kot predsednica republike imam dolžnost, da spodbujam dialog med državo, gospodarstvom in predstavniki zaposlenih. Zato lahko nocoj napovem, da bo krepitev tega dialoga in sodelovanja ena mojih prvih pobud novi vladi in strankam, ki bodo izvoljene v državni zbor. Slovenija potrebuje razvojni dogovor, ki bo presegal posamezne mandate in dnevno politiko,« je dejala.

Več na https://nagrada.gzs.si/

Osebna izkaznica Nagrade GZS

• Najstarejše tovrstno priznanje v Sloveniji – tokrat se podeljuje že 58-ič.
• Ustanovljena leta 1968 s Sklepom o ustanovitvi nagrade Borisa Kraigherja za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij, ki odločilno vplivajo na izboljšanje ekonomskega položaja gospodarskih subjektov.
• Prvič podeljena leta 1969 – ob obletnici smrti Borisa Kraigherja.
• Vodilo nagrade: izjemni dosežki trajnejšega pomena.
• Prejemniki: gospodarstveniki in gospodarstvenice, ki trajnostno ustvarjajo presežke – imajo večletne odlične rezultate na domačem in svetovnih trgih, razpolagajo z inovativno poslovno filozofijo in ravnajo s premišljenimi poslovnimi potezami. Dosegajo preboje v svojih tržnih nišah in so lahko vodilni na domačem ali tujem trgu. S svojim delovanjem in aktivnostmi dokazujejo, da je mogoče odlične rezultate v zadovoljstvo vseh deležnikov – kupcev in lastnikov, zaposlenih in okolja – doseči tudi v najzahtevnejših pogojih poslovanja. Prejemniki nagrade se tako uvrstijo v družbo najvidnejših gospodarstvenikov, ki s svojim delovanjem pomembno sooblikujejo gospodarsko in družbeno okolje, v katerem delujejo.
• Rdeča nit letošnje podelitve: »Brez ljubezni preprosto ne gre!«

Nagrada v številkah

Vključno z letošnjimi nagrajenci je nagrado GZS doslej prejelo:

• 372 gospodarstvenikov in
• 32 gospodarstvenic.

Komisija za nagrade

Komisija za nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (imenovana na Upravnem odboru GZS 30. maja 2023):

• predsednik: Martin Novšak, nagrajenec GZS
• člani – nagrajenci GZS:
• mag. Tomaž Berginc,
• Emil Marinšek,
• Petra Melanšek,
• Igor Kastelic,
• Jernej Zupančič,
• Ariana Grobelnik, GZS.

Razpis

Razpis Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2025 je trajal od 1. 9. 2025 do 30. 9. 2025. Objavljen je bil na spletnih straneh GZS ter e-biltenu Poslovni tednik GZS.

Merila in model ocenjevanja

70 merljivih kriterijev za ocenjevanje v treh skupinah:

1. Splošni in razvojni rezultati
2. Poslovno finančna merila – rezultati poslovanja

a. zadolženost oz. finančna tveganost poslovanja
b. likvidnost
c. analiza rasti
d. profitabilnost in učinkovitost

       3. Tržni rezultati

Komisija pri svojem delu upošteva širok nabor meril, ki omogočajo celovito presojo podjetij z vidika dolgoročnega razvoja, konkurenčnosti in trajnostne naravnanosti. Posebno pozornost namenja razvojnim strategijam na ključnih področjih – investicijah, tehnološkem napredku, prodajnih modelih ter sposobnosti ustvarjanja dodane vrednosti.
Inovativnost je eno osrednjih meril ocenjevanja. Komisija presoja razvoj novih produktov in tehnologij, zaščito intelektualne lastnine ter vključevanje podjetij v domače in evropske razvojne programe. Pomemben poudarek namenja tudi trajnostnemu poslovanju, odgovornemu ravnanju z viri in prilagajanju okoljskim standardom, saj so ti dejavniki danes neločljivo povezani z dolgoročno uspešnostjo.

Pomembno vlogo ima tudi kakovost vodenja. Komisija ocenjuje, kako podjetje gradi organizacijsko kulturo, razvija zaposlene, spodbuja sodelovanje ter uresničuje svojo družbeno odgovornost. Povezanost z lokalnim in širšim okoljem je pogosto pokazatelj stabilnosti ter zrelosti podjetja.

Na finančnem področju komisija analizira večletne rezultate poslovanja – rast prihodkov, dodane vrednosti in dobičkonosnosti, finančno stabilnost, likvidnost ter učinkovitost poslovanja. Posebna pozornost je namenjena tudi kazalnikom donosnosti kapitala, strukturi stroškov in gibanju ključnih marž. Za zagotavljanje objektivnosti se rezultati primerjajo s podatki primerljivih podjetij v isti dejavnosti.

Ob finančni stabilnosti je ključen tudi tržni vidik. Komisija presoja izvozne rezultate, uspešnost širjenja prodajnih kanalov, vstop na nove trge ter sposobnost prilagajanja globalnim trendom in konkurenčnim izzivom. Celovita analiza vseh teh elementov omogoča prepoznavanje podjetij, ki izkazujejo trajnostno rast, dolgoročni potencial in voditeljsko vlogo v svoji panogi.

VIR: GZS