Slovenija je z ustanovitvijo Inštituta Razvojnik dobila platformo, ki odpira prostor za analitično, podatkovno podprto razpravo o razvojnih odločitvah države. Prvi dogodek Inštituta Razvojnik »Majhne države zmagujejo. Kdaj bo med njimi Slovenija?« je odgovoril: Slovenija bo med najboljšimi, ko bo izkoristila potencial, ki ga ima. Za to pa mora konkurenčnost postati naša zavestna odločitev in sistematično delovanje.

• Slovenija je dobila prvi neodvisni analitični think tank, usmerjen v oblikovanje boljših javnih politik. 
• Prvi dogodek je izpostavil konkurenčnost kot ključno razvojno vprašanje in pogoj za dolgoročno blaginjo ljudi. 
• Predstavljen je bil prvi javni model za simulacijo proračunskih scenarijev, ki omogoča razumevanje posledic razvojnih odločitev. 

Razprava je izpostavila, da ima Slovenija dobre temelje – znanje, kakovost življenja in izvozno usmerjeno gospodarstvo – vendar zaostaja pri vseh ostalih ključnih dejavnikih konkurenčnosti, kot so investicijska dinamika, učinkovitost države in poslovno okolje. V ospredju je bilo vprašanje: kako ustvariti pogoje za dolgoročni razvojni preboj in s tem blaginjo? 

Direktorica inštituta mag. Sonja Šmuc je ob tem poudarila, da brez odločnega razvojnega preboja Slovenija tvega stagnacijo: »Slovenija sloni na znanju, visoki kakovosti življenja in izvoznem gospodarstvu, pri vsem ostalem pa smo podpovprečni. Pa ni treba, da je tako. Če izboljšamo sistem, v katerem delamo in živimo, lahko trend hitro obrnemo navzgor. Že večkrat smo dokazali, da smo tega zmožni.« Dodala je še, da bo inštitut kot neodvisni analitični think tank temeljil na podatkih, primerjavah z najboljšimi praksami ter ponujal konkretne, javno dostopne predloge ukrepov, saj verjame, da prav boljše odločitve vodijo v boljše življenje. 

Zakaj Slovenija potrebuje neodvisen analitičen think tank 

V številnih najuspešnejših državah so neodvisni analitični think tanki ključni del javne razprave o razvojnih odločitvah – kot prostor strokovne razprave, oblikovanja dolgoročnih rešitev in most med znanjem ter odločevalci. Takšno vlogo si je v Sloveniji zadal tudi Inštitut Razvojnik, sta v pogovoru, ki ga je vodila mag. Tina Drolc, dejala njegova ustanovitelja dr. Jure Knez in mag. Boštjan Bandelj. Izpostavila sta, da Slovenija za višjo blaginjo potrebuje bolj sistematičen, dolgoročen in analitičen pristop k razvoju, ki presega kratkoročne politične cikle ter temelji na jasnih vrednotah in merljivih ciljih. 

Dr. Jure Knez: »V Sloveniji je potrebno postaviti zdrave temelje družbe. Osnovni temelj so vrednote izražene v projektu Pet temeljnih vrednot Slovenije. Naslednji korak je postavitev finančnega temelja v obliki modela prihodkov in stroškov države. Na teh osnovah lahko gradimo naprej na vsebinah, kjer se ideje pretvorijo v konkretno izvedljive predloge, ki presegajo mandate, gradijo mostove zaupanja in ustvarjajo dediščino, ki bo navdihovala prihodnje generacije. Zato je Inštitut Razvojnik naš najboljši poskus, da naredimo nekaj dobrega za Slovenijo.« 

Mag. Boštjan Bandelj je ob tem izpostavil pomen ravnovesja v družbi: »Da je družba uspešna in dolgoročno vzdržna mora ustvariti ravnovesje med pomočjo za tiste, ki ne zmorejo sami in ustvarjanjem vzpodbudnega okolja za tiste, ki ustvarjajo, inovirajo in lahko potisnejo voz naše družbe naprej. Eno brez drugega ne bo šlo. Slovenija potrebuje močne, odgovorne institucije in družbeni okvir, ki vzpodbuja, ceni in nagrajuje ustvarjanje dodane vrednosti ter konkurenčnost z najboljšimi.« 

Mednarodni pogled: močna osnova, a neizkoriščen potencial 

Mednarodno perspektivo je predstavil osrednji govorec prof. Arturo Bris, direktor Svetovnega centra za konkurenčnost IMD. Poudaril je, da ima Slovenija močno osnovo znanja in raziskav, vendar zaostaja pri prenosu tega znanja v tehnologijo in prakso ter pri privabljanju vrhunskih kadrov. Opozoril je, da se globalno okolje premika od sodelovanja k tekmovanju, kjer postajajo ključni kapital, talent in tehnologija. »Slovenija je kot izvozno usmerjeno gospodarstvo še posebej občutljiva na geopolitične motnje,« je dejal in dodal, da mora okrepiti svojo odpornost z boljšim poslovnim okoljem, manj administrativnimi ovirami ter jasnejšo razvojno strategijo. 

Kot enega ključnih izzivov je izpostavil tudi družbeni vidik: »Slovenija ima veliko težavo – neverjeten pesimizem, ki nima realne osnove.« Po njegovih besedah je prav sprememba miselnosti pomemben del razvojnega preboja. 

Strateški panel: potrebujemo jasna pravila in odgovorne odločitve 

Panel »Napredek ni naključje: davčna in pravna podlaga uspeha«, ki sta ga vodila mag. Ivan Kranjec in Lovro Gruden, člana strateškega sveta Inštituta Razvojnik, je naslovil ključne sistemske izzive, ki vplivajo na konkurenčnost Slovenije. Razprava je pokazala, da Slovenija potrebuje jasen družbeni dogovor o tem, kakšno državo želi in katere funkcije naj ta opravlja. »Tisto, za kar želimo, da država počne za nas, pa je treba financirati,« je poudaril prof. dr. Mojmir Mrak in opozoril, da razprava ne sme biti osredotočena zgolj na davke, temveč tudi na učinkovitost javne porabe. Dr. Janez Šušteršič je opozoril, da kombinacija visokih davkov in neučinkovitih javnih storitev predstavlja eno največjih razvojnih ovir: »Slovenija ima visoke davke in slabe javne storitve, kar je najslabša možna kombinacija.« 

Prof. dr. Matej Avbelj je izpostavil pomanjkljivosti pravne države: »Slovenija zagotovo ni zgradila sistema pravne države, ki bi spodbujal konkurenčnost,« pri čemer je opozoril, da številne institucije še vedno ne delujejo v službi državljanov. Prof. dr. Verica Trstenjak pa je poudarila, da težava slovenskega pravnega sistema ni toliko v zakonodaji kot v njenem izvajanju: »Naš pravni sistem je neučinkovit, ker je neučinkovito njegovo izvajanje.« 

Razpravljavci so se strinjali, da konkurenčnost ni rezultat posameznih ukrepov, temveč usklajenega delovanja institucij, stabilnega pravnega okolja ter premišljenih in dolgoročno vzdržnih odločitev. Napredek zato ni samoumeven, temveč zahteva jasno vizijo, politično odgovornost in širše družbeno soglasje. 

Orodje, ki omogoča razumevanje odločitev

Pomemben del dogodka je bila predstavitev prvega javnega analitičnega orodja Inštituta Razvojnik. Benjamin Topolko, vodja analitike, je predstavil simulacijsko orodje za fiskalno prilagoditev – prvo tovrstno orodje v Sloveniji. Orodje uporabniku omogoča, da prevzame vlogo finančnega ministra in na krovni ravni uravnoteži državni proračun z izbiro različnih davčnih in izdatkovnih scenarijev. Omogoča oceno učinkov davčnih sprememb ter oblikovanje scenarijev prilagajanja javnih izdatkov glede na strukturo in ciljni primanjkljaj. 

Ne gre zgolj za analitično rešitev, temveč za orodje za razumevanje odločitev, saj na pregleden način pokaže posledice različnih razvojnih politik ter krepi transparentnost in kakovost javne razprave. 

Osnovne informacije |Inštitut Razvojnik 

Inštitut Razvojnik je slovenski think tank, ki deluje kot neodvisna analitično-raziskovalna platforma za oblikovanje boljših javnih politik in reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije. Temelji na načelih neodvisnosti, analitičnosti, liberalnosti in transparentnosti, vse analize in orodja pa so javno dostopni. 

Njegovo poslanstvo je prispevati k sprejemanju bolj premišljenih odločitev, ki krepijo družbeno blaginjo in dobrobit ljudi. Vizija inštituta je Slovenija z višjim življenjskim standardom, večjo samostojnostjo ljudi ter vključujočo in odporno družbo. 

Inštitut vodi misel: 

»Dobre odločitve gradijo boljše življenje.« 

Þ     Spletna stran: www.razvojnik.si 

VIR: Inštitut Razvojnik