Ali ste lastnik električnega avtomobila in ugotavljate, da se moč polnjenja na polnilnicah pogosto spreminja? Kaj so razlogi za to, smo povprašali dva največja upravljavca polnilnic pri nas, ki pravita, da enoznačnih odgovorov ni.

Do nihanj moči polnjenja električnih vozil na polnilnicah prihaja zaradi kombinacije tehničnih, varnostnih in omrežnih razlogov. Kot pravijo v Petrolu, so med ključnimi: temperatura okolja, stanje in napolnjenost baterije ter tehnične in programske omejitve posameznega vozila, pri čemer upravljavec nanje nima neposrednega vpliva.

Nazivna moč polnilnic se razlikuje glede na segment polnilnic. Navadne ali počasne polnilnice imajo običajno nazivno moč okoli 22 kW po priključku, pri čemer sta po večini dva priključka na polnilnico, na hitrih polnilnicah je nazivna moč v povprečju 50 kW, pri ultra hitrih polnilnicah pa med 150 in 350 kW.

Baterije, polnilniki ali kar oboje

To, kakšna je dejanska moč polnjenja, je, kot rečeno, odvisno od več dejavnikov. Med najpogostejšimi vzroki so omejitve baterije v vozilu, pri čemer e-vozilo samo določa, koliko moči lahko baterija sprejme.

Načelno se baterija najhitreje polni, če je izpolnjenih več pogojev, in sicer da je baterija na optimalni temperaturi (če je ta prehladna ali prevroča, vozilo omeji moč, dokler baterija ne doseže optimalne temperature) in je dovolj prazna. Pri približno 70 odstotkov napolnjenosti začne baterija precej zmanjševati moč polnjenja. Poleg tega je treba upoštevati tudi starost baterije, saj starejše ne sprejemajo več enake vršne moči kot nove.

Pri polnjenju z izmeničnim tokom (AC-polnjenje) je hitrost polnjenje odvisna tudi od vgrajenega polnilnika v vozilu, pri čemer lahko moč polnjenja zaniha zaradi stabilizacije faz, temperature vgrajenega polnilnika in porabe v vozilu (klima, ogrevanje …).

Kot dodatno pojasnjuje vodja službe za strateške inovacijske programe in koncepte v Elesu dr. Janez Humar, je treba upoštevati tudi to, da če priključno mesto polnilnice ne omogoča maksimalne moči polnjenja, ki jo dovoljuje vgrajeni polnilnik (običajno 11 kW), polnilnica to omejitev sporoči vozilu oziroma vgrajenemu polnilniku, ta pa potem hitrost polnjenja prilagodi razpoložljivi moči, ki jo zagotavlja priključno mesto. Vgrajeni polnilnik tako določa maksimalno dopustno moč polnjenja z izmeničnim tokom z vidika vozila.

Določene omejitve so lahko tudi na strani polnilnic

Do omejitev polnjenja sicer lahko pride tudi na strani polnilnic, pri čemer lahko te same uravnavajo moč zaradi pregrevanja kablov ali priključka, algoritmov za zaščito elektronike ali interno zaznanih napak. V Petrolu ob tem navajajo, da na njihovih ultra hitrih polnilnicah na podlagi razpoložljivih podatkov in internih meritev do zdaj niso zaznali sistemskega omejevanja moči.

Moč polnjenja, predvsem na polnilnicah v mestih ali večjih nakupovalnih središčih, je lahko manjša tudi zaradi dinamičnega upravljanja moči, da bi se izognili preobremenitvi priključka ali varovalk, zaradi omejene priključne moči objekta, ki si jo polnilnice delijo, in lokalnih nihanj napetosti v omrežju.

Pri hitrih enosmernih polnilnicah se moč dinamično deli med priključki, pri čemer lahko, če sta na primer na polnilnico priključeni dve vozili, vsako sprejme le del nazivne moči, pri čemer se razporeditev spreminja glede na zahteve obeh avtomobilov.

Razpoložljivost moči je odvisna od števila priključenih vozil

Podobne razloge za morebitno nihanje moči polnjenja navajajo tudi v drugem največjem upravljavcu polnilnic, Elektru Ljubljana, ki upravlja sistem javnih polnilnic Gremo na elektriko, v katerem pravijo, da je nazivna moč AC-polnilnic navadno navedena kot najvišja mogoča moč 22 kW.

Večina sodobnih električnih vozil se sicer polni z močjo 11 kW, medtem ko imajo priključni hibridi običajno še nekoliko nižjo polnilno moč, navadno okoli 3,6 kW.

V Elektru Ljubljana še dodajajo, da je na lokacijah z večjim številom polnilnic skupna razpoložljiva moč pogosto omejena. To pomeni, da se ob hkratnem polnjenju na vseh polnilnih mestih moči polnjenja omejuje na način, da skupna moč polnjenja ne presega maksimalne moči električnega priključnega mesta.

To omejevanje se samodejno prilagaja potrebi polnjenja vozil. Ko se na primer od vseh vozil eno preneha polniti, se moč polnjenja drugih vozil samodejno poveča. Za to skrbi poseben sistem za dinamično upravljanje moči polnjenja, imenovan DLM (Dynamic Load Management).

Pomemben dejavnik je tudi vreme

Moč polnjenja baterij v vozilih je posredno odvisna tudi od vremenskih razmer, saj zunanja temperatura lahko vpliva na hlajenje polnilnice, temperaturo baterije in na napetost v omrežju. Zaradi hladnih baterij lahko tako pozimi vozila pogosto polnimo z manjšo močjo.

Za zvišanje polnilne moči lahko veliko storimo sami

Za doseganje višje polnilne moči je pomembno, da razumemo, da polnilna moč ni odvisna samo od polnilnice, ampak predvsem od baterije, temperature in od stanja vozila. Če želimo doseči maksimalno moč polnjenja električnega vozila, je smiselno, da upoštevamo nekaj nasvetov.

Tako je, seveda, če elektronika v vozilu to omogoča, pametno izrabiti predgretje baterije ali pred polnjenjem prevoziti nekaj kilometrov, saj ogreta baterija omogoča višje moči polnjenja.

Pomembno je tudi, kdaj se odločimo za polnjenje, saj se najvišje moči dosegajo, ko je napolnjenost baterije od 10 do 40 odstotkov. Pri 80 odstotkih napolnjenosti moč polnjenja že močno upade. Tako je čas polnjenja baterije od 80 do 100 odstotkov pogosto daljši kot čas polnjenja od 10 do 80 odstotkov. Zato je na hitrih polnilnicah smiselno baterije polniti le do 80 odstotkov njihove zmogljivosti.

Zaželeno je tudi, da redno posodabljamo programsko opremo vozila, saj proizvajalci pogosto izboljšujejo polnilne krivulje in komunikacije s polnilnicami, kar lahko dejansko vpliva na zvišanje največje dosegljive moči.

Zavedati se je tudi treba, da višje moči zagotavljajo sodobnejše in hitre polnilnice, ki se poleg tega nahajajo na območjih z manj obremenjenim omrežjem. 

VIR: Naš Stik