Na zemljevidu Slovenije in sveta je Vipavska dolina znana po vinu, kulinariki in burji. V zadnjih letih pa postaja tudi prizorišče hitrega znanstveno-tehnološkega preboja. Na robu Ajdovščine nastaja Biotehnopolis – napreden ekosistem, ki povezuje biomedicinske raziskave, inženirstvo, digitalizacijo, podjetniški kapital in slovensko znanje. V njegovem središču je podjetje GaletaBio, ki prenaša inovacije iz laboratorija v industrijo in razvija postopke za zdravila nove generacije – terapije, usmerjene v odpra

Tomaž Cuder

Na zemljevidu Slovenije in sveta je Vipavska dolina znana po vinu, kulinariki in burji. V zadnjih letih pa postaja tudi prizorišče hitrega znanstveno-tehnološkega preboja. Na robu Ajdovščine nastaja Biotehnopolis – napreden ekosistem, ki povezuje biomedicinske raziskave, inženirstvo, digitalizacijo, podjetniški kapital in slovensko znanje. V njegovem središču je podjetje GaletaBio, ki prenaša inovacije iz laboratorija v industrijo in razvija postopke za zdravila nove generacije – terapije, usmerjene v odpravljanje okvar v človeški DNK.

Dr. Matevž Korenč (roj. 1987), doktor biokemije, inovator, je soavtor nagrajene naprave – alkalizatorja za kontinuirano izolacijo plazmidne DNK.

V podjetju GaletaBio vodi razvojne projekte, ki znanstvena dognanja prevajajo v industrijsko proizvodnjo genskih terapij. Kot strokovnjak, vpet v razvojni utrip ajdovskega Biotehnopolisa, stavi na interdisciplinarno sodelovanje in inženirsko natančnost. Je poročen in oče treh otrok, živi med Komendo in Vipavsko dolino. Pri svojem delu prisega na strokovno disciplino.

Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj na stičišču med Krasom in Vipavsko ravnino nastaja eden prodornejših visokotehnoloških projektov v širši regiji, in o tem, kje se konča teorija ter začenja prihodnost slovenskih inovacij na področju procesne proizvodnje zdravil.

V Ajdovščini nastaja projekt Biotehnopolis, ki se omenja kot ena ključnih razvojnih pridobitev prihodnjih let. Kakšen je njegov namen?

Biotehnopolis je dolgoročna ideja, ki ima preprost cilj: ustvariti visokotehnološki prostor, kjer se prepletajo znanost, napredno inženirstvo in industrija. V Sloveniji imamo ogromno biokemikov, biologov, farmacevtov, pa tudi inženirjev, mehatronikov in programerjev, ki težijo k istemu cilju, a delujejo razpršeno. Naš projekt želi to znanje zbrati na enem mestu in ustvariti pogoje, da se lahko tehnološko odkritje iz laboratorija veliko hitreje in varneje spremeni v uporaben izdelek. Takšno povezovanje že obstaja v Bostonu, Montrealu in Singapurju. Čeprav pri nas inštituti, fakultete in podjetja projektno že zelo uspešno sodelujejo, pa doslej še nismo imeli enotnega fizičnega ekosistema, ki bi vsem akterjem omogočal, da dnevno pod isto streho in z roko v roki rešujejo najkompleksnejše infrastrukturne ter procesne izzive.

Projekt, ki ga vodi zasebni slovenski kapital, daje tudi redko priložnost neodvisnosti. Birokratskih ovir je tako lahko manj, odločanje je hitrejše, procesi pa se lahko sproti optimizirajo. Pri tem sodeluje Univerza v Novi Gorici, kar pomeni, da se bo strokovno znanje prenašalo neposredno na mlade strokovnjake in v lokalno okolje.

Projekt, ki ga vodi zasebni slovenski kapital, daje redko priložnost neodvisnosti. Birokratskih ovir je manj, odločanje je hitrejše, procesi pa se sproti optimizirajo.

Pojem 'zdravila nove generacije' zveni vabljivo, a široko. Kaj konkretno razvijate in kako deluje nova skupina zdravil?

Zdravila nove generacije niso več zgolj kemične substance, temveč napredna biološka zdravila, ki delujejo na genski ali celični ravni. Temeljijo na molekulah DNK ali RNK, torej na samem zapisu življenja. Te molekule zapakiramo v lipidne nanodelce, mikroskopske mehurčke, ki delujejo kot varna transportna vozila. Njihova naloga je, da gensko sporočilo pripeljejo v točno določeno celico, na primer v celico imunskega sistema, in jo reprogramirajo, da se sama učinkoviteje bori proti bolezni. Celice nato same sprožijo proces zdravljenja, denimo prepoznajo tumor in ga začnejo ciljano razgrajevati. To je povsem drugačen pristop: medtem ko klasična zdravila pogosto le lajšajo simptome, nova generacija zdravil obravnava sam vzrok bolezni.

Medtem ko klasična zdravila pogosto le lajšajo simptome, nova generacija zdravil obravnava sam vzrok bolezni.

Ustvari se torej 'sporočilo' v obliki RNK ali DNK in ga zapakira v mehurček, ki poišče točno določeno celico. Kako pa iz enega laboratorijskega vzorca preidete do milijonov odmerkov, potrebnih za zdravljenje velikega števila ljudi?

To je danes osrednji problem in hkrati največji inženirski izziv sodobne farmacije. V epruveti lahko nekaj deluje in je videti popolno. A nato se izkaže, da je izjemno težko zanesljivo proizvesti enako učinkovino v milijonskih količinah. Molekule se vežejo drugače, pojavljajo se nečistote, reakcije niso linearne. Zato v podjetju GaletaBio delujemo kot procesnoinovacijski butik in strateški partner za prenos iz laboratorija v industrijo oziroma t. i. scale-up. Gre za strogo kombinacijo znanosti, naprednega strojništva in podatkovnih algoritmov. Naše delo se osredotoča na naprave in procese, s katerimi ohranimo konsistentne pogoje, visoko čistost in učinkovitost v vsaki proizvodni seriji. Če teh tehničnih rešitev in industrijske infrastrukture ne obvladaš, lahko najodličnejša znanstvena ideja hitro postane neuporabna v praksi.

Zato ste postali prepoznavni z inovacijo alkalizatorja, ki jo je razvila vaša štiričlanska slovenska ekipa. Lahko bralcem na kratko pojasnite, kaj ta naprava počne?

Z veseljem. Alkalizator je rezultat razvoja med letoma 2021 in 2023, ko sem deloval še v podjetju Sartorius BIA Separations. V sodelovanju s podjetjem Intbas smo ustvarili tehnologijo, ki danes v Kanadi, Nemčiji in Belgiji optimizira proizvodnjo ključnih gradnikov za genska zdravila. Zanjo smo prejeli tudi zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije.

Naprava omogoča kontinuirano in visoko nadzorovano odpiranje bakterijskih celic, v katerih se skriva plazmidna DNK. Če uporabim prispodobo: bakterija je kavno zrno, plazmidna DNK pa dragocen kofein v njem. Naš cilj je zrna mleti tako precizno, da izločimo čim več kofeina brez grenkobe oziroma nečistot. Klasični reaktorji takšne natančnosti niso dopuščali, alkalizator pa z nadzorom pogojev zagotavlja čistejši izvleček.

Stalno poudarjate čistočo. Zakaj je v biotehnologiji tako pomembna?

Zato, ker prisotnost nečistot neposredno vpliva na varnost bolnika. V bioloških zdravilih ne govorimo več o klasičnih kemijskih ostankih, zadostuje že minimalen ostanek bakterijskega ostanka ali proteina, da telo odreagira z močno imunsko reakcijo. Zato integriramo izjemno napredne tehnike filtracije in kromatografije. Delujemo v stroki, ki zahteva popolno natančnost in kjer pri varnostnih standardih ni kompromisov. Ko v naši stroki govorimo o visoki stopnji čistosti, govorimo o tehnologijah, ki nečistote odstranjujejo in detektirajo na molekularni ravni. Slovenija ima na tem področju izjemno tradicijo vse od Kemijskega inštituta do podjetja Sartorius BIA Separations in na teh trdnih industrijskih temeljih zdaj gradimo procesne inovacije v podjetju GaletaBio.

Delujemo v stroki, ki zahteva popolno natančnost in kjer pri varnostnih standardih ni kompromisov.

Eden najodmevnejših delov vašega dela je podpora pri razvoju genskih zdravil, ki imunske celice programirajo za aktivno uničevanje tumorjev. Je to le upanje ali realen cilj?

Morda se je to pred desetletjem zdelo nedosegljivo, danes pa hitro postaja realnost. Z idejo, da bi raka zdravili prek genov, se ukvarjajo največji svetovni laboratoriji. Največji izziv pri tem ostaja predvsem to, kako novo gensko 'navodilo' varno in natančno pripeljati točno tja, kjer je težava. Cilj teh terapij je namreč jasen: naše lastne imunske celice želimo naučiti, da same prepoznajo in uničijo raka.

GaletaBio pri tem deluje kot razvojni partner in tesno sodeluje s strateškimi nosilci projektov po svetu. Naše procesno inženirsko znanje je usmerjeno predvsem v tehnologijo nosilnega sistema, torej v razvoj stabilnega transportnega paketa za gensko sporočilo, ter v vzpostavitev zahtevnih procesov industrijske proizvodnje teh sistemov. Če bodo klinična testiranja še naprej potrjevala dosedanja dognanja, bo to pomenilo izjemen napredek v onkologiji.

Takšne inovacije prinašajo veliko intelektualno in finančno odgovornost. Kako poteka zaščita intelektualne lastnine v biotehnologiji?

To je izjemno zahteven in drag proces. Za uspešno zaščito tehnološke rešitve je treba dokazati popolno izvirnost in industrijsko uporabnost, ki se ne prekriva z nobenim obstoječim patentom. Samo priprava tehnične in pravne dokumentacije traja mesece. Zaščita na lokalni ravni ni dovolj, patente je treba prijavljati globalno, v Evropi, ZDA, Kanadi, na Japonskem, za kar je potrebno stabilno finančno zaledje.

V globalni farmaciji so strateška partnerstva in včasih tudi prevzemi s strani večjih sistemov naraven korak za uspešno komercializacijo tehnologij. Ker se v GaletaBio zavedamo visoke vrednosti naših procesnih rešitev, intenzivno vlagamo v patentno zaščito. S tem zagotavljamo, da slovensko industrijsko znanje ohrani visoko dodano vrednost in nam nudi ustrezno izhodišče pri mednarodnem strateškem sodelovanju.

Kako Slovenija ščiti svoje znanje v prostoru, kjer je konkurenca ogromna?

To je eden največjih izzivov. Če si podjetje privošči razvoj, mora poskrbeti, da rezultat ne izgine v sivino interneta. Patentiranje v biotehnologiji ni le birokratski postopek, ampak gre za dokaz, da imaš popolnoma izvirno idejo in jo znaš primerno zaščititi. Podjetje, ki patentira globalno, v osnovi financira več vzporednih procesov v ZDA, EU, na Japonskem in Kitajskem. To stane veliko denarja in časa. A če znanje ni zaščiteno, ga drugi hitro izkoristijo. S tem izgubiš prednost, ki je terjala leta dela. Zato pri GaletaBio veliko vlagamo tudi v pravno in intelektualno zaščito.

Patentiranje v biotehnologiji ni le birokratski postopek, ampak gre za dokaz, da imaš popolnoma izvirno idejo in jo znaš primerno zaščititi.

Kam bi med svetovnimi tehnološkimi centri postavili slovensko biotehnološko inženirstvo danes?

Slovenija je morda majhna, a izjemno agilna. Po stopnji strokovnega znanja ne zaostajamo. Naši inženirji in raziskovalci strokovno parirajo kolegom iz vodilnih svetovnih centrov. Zavedati se moramo manjšega obsega virov in infrastrukture, a to pogosto kompenziramo z večjo fleksibilnostjo in interdisciplinarnim povezovanjem. Pot od zasnove rešitve do njene tehnične izvedbe je pri nas lahko bistveno krajša. Prav ta agilnost je razlog, da nas tuji naročniki in partnerji jemljejo zelo resno. Znamo optimizirati procese in to je v biotehnološki industriji izjemno iskana kompetenca.

Nam na praktičnem primeru lahko pojasnite, kako bi takšno zdravilo delovalo pri onkološkem bolniku?

Rak je izjemno kompleksna in raznolika skupina bolezni. A osnovni princip celične oziroma genske terapije je v osnovi jasen. Iz bolnika se izolira določen tip imunskih celic, nato se vanje vnese specifična genska koda. Ta koda celice programira, da na svoji površini izrazijo receptorje, s katerimi prepoznajo rakavo tkivo. Te modificirane celice se nato namnoži in vrne v telo bolnika, kjer ciljano iščejo in uničujejo rakave celice, zdravo tkivo pa načeloma ostane nepoškodovano. To je temelj personalizirane medicine.

Proces proizvodnje takšnega individualnega zdravila pa je logistično in tehnološko izjemno zahteven.

Prav tukaj nastopi vaša ekipa. Kako rešujete prepad med laboratorijem in proizvodnjo?

To je jedro našega delovanja. Veliko raziskovalnih skupin uspešno sintetizira učinkovino v raziskovalnem merilu, zelo malo pa jih ima tehnološko znanje, kako ta proces varno, ekonomično in ponovljivo preslikati v industrijski obrat. Tukaj se konča čista biologija in nastopi globoki inženiring. V podjetju GaletaBio kot partner za scale-up optimiziramo, prenašamo procese iz mikrolitrov v litre. Obvladovati je treba mehaniko tekočin, termodinamiko, senzoriko in avtomatizacijo procesov. Naša ekipa je zato izrazito interdisciplinarna. Biokemiki pri nas sedijo za isto mizo z inženirji strojništva, strokovnjaki za avtomatiko in programerji. Le s takšnim prepletom znanj lahko znanstveni koncept pretvorimo v robusten industrijski proces znotraj strogih specifikacij.

Biokemiki pri nas sedijo za isto mizo z inženirji strojništva, strokovnjaki za avtomatiko in programerji.

Očitno se dobro znajdete v zahtevnih industrijskih izzivih. Večkrat poudarite, da je pritisk nujen del razvoja – kaj imate v mislih?

V visokotehnološkem inženirstvu te zahteve naročnikov in tehnološke omejitve silijo v nenehno inoviranje. Inovacije se redko rodijo v coni udobja, pogosto nastanejo iz tehnološke nuje, ko standardne rešitve odpovejo. Pri snovanju kompleksnih sistemov, kot je infrastruktura za čiščenje plazmidne DNK, lahko ena napačno dimenzionirana komponenta zaustavi celoten proces. Takrat so ključne strokovnost, zbranost in predvsem usklajena ekipa. Razvoj procesnih tehnologij ni delo posameznika, je izrazito ekipno delo, kjer vsaka inženirska in naravoslovna disciplina prispeva svoj nepogrešljiv del.

Industrijo danes obvladujejo globalne korporacije. Kako si lahko slovensko podjetje izbori svoj položaj?

Svetovnim velikanom ne konkuriramo z masovno proizvodnjo ali neomejenimi proračuni, temveč z visoko specializacijo, hitrostjo in butičnim pristopom. Prednost našega procesnoinovacijskega butika je, da se tehnološkim izzivom naročnika posvetimo individualno in rešitve zasnujemo v bistveno krajšem času, kot bi to trajalo znotraj rigidnih struktur velikih korporacij. Poleg tega je slovenski inženirski in znanstveni ekosistem tesno povezan. Institucije, kot so Kemijski inštitut, fakultete in domača visokotehnološka podjetja, predstavljajo bogat bazen znanja. Ta intelektualni kapital je naša glavna konkurenčna prednost, ki jo moramo znati integrirati in ponuditi globalnemu trgu.

Naša moč je v visoki specializaciji, agilnosti in interdisciplinarnem povezovanju strokovnjakov.

Razvoj genskih tehnologij pogosto spremljajo etične razprave. Kakšno je vaše stališče?

Genske in celične terapije prinašajo izjemno močna orodja za zdravljenje najtežjih bolezni, s čimer pa pride tudi nujnost po najvišji strokovni in etični odgovornosti. Regulativa na tem področju je izjemno stroga in postopki od začetnega razvoja do proizvodnje za klinične raziskave so podvrženi strogemu nadzoru agencij za zdravila. Cilj teh tehnologij ni poseganje v človeško naravo na sporen način, temveč zagotavljanje orodij za zelo usmerjeno zdravljenje hudih in pogosto smrtnih genetskih in onkoloških obolenj. Gre za visoko regulirano industrijo, ki rešuje konkretne zdravstvene probleme.

Če pogledate v prihodnost, kje vidite podjetje GaletaBio in sebe čez pet let?

Svoje delo vidim še naprej vpeto med inženirske in biotehnološke ekipe pri snovanju novih proizvodnih rešitev. Cilj podjetja GaletaBio pa je, da se še močneje uveljavi kot prepoznaven evropski procesnoinovacijski butik in zanesljiv partner za scale-up biotehnoloških procesov. Istočasno upam, da bo projekt Biotehnopolis zaživel v polni meri in postal visokotehnološko stičišče, kjer bodo raziskovalne institucije in napredna industrija delovali v skupnem ekosistemu. S takšnim pristopom lahko Slovenija postane pomemben akter pri ustvarjanju tehnologij prihodnosti.

Celotnemu pogovoru z dr. Matevžem Korenčem lahko prisluhnete na Domovina.je, na kanalu YouTube ali na platformi Spotify. 

VIR: https://www.domovina.je/