Kako v resnici nastajajo inovacije v industriji? Kje se začnejo in zakaj nekatere uspejo, druge pa ostanejo le ideja? Kaj loči podjetja, ki ustvarjajo preboje, od tistih, ki ostajajo pri razvoju brez pravega tržnega učinka? In predvsem, kako z ustreznim podpornim okoljem poskrbeti, da ideja zaživi na trgu?

O tem smo v podkastu Gospodarske zbornice Slovenije razpravljali z dr. Petrom Cvahtetom iz podjetja Impol in Željko Kelkedi z GZS, ki vsak na svojem področju soustvarjata slovenski inovacijski prostor.

Pogovor je dal jasen odgovor. Inovacije niso stvar navdiha, temveč rezultat sistema, sodelovanja in jasne usmerjenosti v trg.

To potrjuje tudi podjetje Impol, ki je lani prejelo najvišje nacionalno priznanje GZS, zlato priznanje za inovacijo ECO AlMg6. Gre za visoko legirano aluminij magnezijevo zlitino z izjemnimi mehanskimi lastnostmi in bistveno nižjim okoljskim odtisom, ki ima velik tržni potencial in se uporablja v številnih panogah, od elektronike in energetike do pomorstva, gasilskih vozil, obrambne in letalske industrije, s čimer je podjetje odprlo tudi nov trg in potrdilo, da lahko razvoj materialov neposredno vpliva na mednarodno konkurenčnost.

Inovacije niso stvar navdiha, ampak sistema

Inovacija ni enkraten navdih ali srečno naključje, temveč proces. V uspešnih podjetjih je inoviranje del sistema poslovanja. Pomembni so vključevanje zaposlenih, zbiranje idej, njihova obdelava, nagrajevanje inovatorjev ter jasna podpora vodstva.

V Impolu pri tem posebno pozornost namenjajo prav sodelovanju z zaposlenimi, ki aktivno prispevajo predloge za izboljšave in sodelujejo pri razvoju novih rešitev. Inovacije tako ne nastajajo le v razvojnih oddelkih, ampak tudi skozi manjše izboljšave in koristne predloge zaposlenih, iz katerih se lahko razvijejo večji preboji.

Tak pristop omogoča, da se iz množice idej prepoznajo tiste z največjim potencialom in razvijejo v konkretne rešitve z jasno dodano vrednostjo.

Brez sodelovanja ni prebojev

Ključni izziv pri inovacijah pogosto ni tehnologija, temveč prvi korak do pravih partnerjev. Podjetja pogosto ne vedo, kako najti ustrezno raziskovalno institucijo ali razvojno okolje, ki lahko njihovo idejo pomaga razviti naprej. Prav ta začetni stik lahko odločilno vpliva na to, ali se bo ideja razvila ali obstala, pri čemer pomembno vlogo igra tudi GZS platforma »Iz laboratorija v posel«

Inovacije danes nastajajo v sodelovanju, saj podjetja potrebujejo dostop do znanja, raziskovalne opreme in kompetenc, ki jih sama pogosto nimajo.

V zadnjih letih so se zato oblikovala strateško razvojna in inovacijska partnerstva, kot so SRIP-i. Pri njihovem razvoju pomembno vlogo igra tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki povezuje podjetja z raziskovalnimi institucijami in pomaga pri vzpostavljanju prvih kontaktov za konkretno sodelovanje.

Pomemben del inovacijskega procesa so tudi finančni viri, ki omogočajo razvoj ideje v konkreten projekt. Vendar sredstva sama po sebi niso dovolj. Na koncu vedno odloča trg. Uspešne inovacije temeljijo na razumevanju potreb kupcev, dobrih odnosih s partnerji in jasni razvojni viziji podjetja. 

VIR: https://glasgospodarstva.gzs.si