Rast svetovnega povpraševanja po energiji je lani bila 1,3-odstotna, kar je bilo pod povprečjem preteklega desetletja. Še naprej pa narašča poraba električne energije, pri čemer se je svetovno povpraševanje lani povečalo za 3 odstotke.

Poročilo o globalni rasti porabe energije v minulem letu, ki ga je objavila Mednarodna agencija za energijo IEA, prinaša vrsto zanimivih ugotovitev. Tako naj bi bili med drugim poglavitni razlog za zmanjšanje povpraševanja po energiji v minulem letu nižja svetovna gospodarska rast, manj ekstremne temperature v nekaterih regijah in pospešena uvedba učinkovitejših tehnologij.

Na drugi strani pa naj bi k večjemu povpraševanju po električni energiji najbolj prispevalo širjenje elektrifikacije industrije in gospodinjstev, pa tudi naraščanje števila podatkovnih centrov  (ti so denimo v ZDA predstavljali kar polovico rasti porabe) in števila električnih vozil (prodaja teh je lani dosegla že četrtino prodaje vseh novih avtomobilov).

»Rast globalnega povpraševanja po energiji se je, kljub zapletenemu gospodarskemu in geopolitičnemu ozadju, tudi v letu 2025 nadaljevala, a s trendom, ki ga je težko spregledati - širjenje elektrifikacije gospodarstev,« je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol in dodal, da poraba električne energije raste veliko hitreje kot celotno povpraševanje po energiji, pri čemer je še posebej opazna rast uporabe sončne energije.

Sončne elektrarne pokrile kar četrtino rasti 

Lani se je prvič zgodilo, da je nek obnovljivi vir, konkretneje sončne elektrarne, pokril največji delež rasti povpraševanja po energiji. Sončne elektrarne so namreč pokrile kar 25 odstotkov lanske rasti, skupaj še z drugimi nizkoogljičnimi viri, kot so veter, hidro in jedrska energija, pa so prispevale skoraj 60 odstotkov vse potrebne dodatne energije. 

Na drugo mesto med posameznimi energetskimi viri se je s 17-odstotnim deležem sicer uvrstil zemeljski plin, a podatki kažejo, da je bila lani rast porabe nafte (0,7-odsdtotna), plina (1-odstotna) in premoga (0,4-odstotna) bistveno nižja kot v minulih letih. Pri tem pa tradicionalne fosilne vire energije vse bolj zamenjujejo obnovljivi viri in jedrske elektrarne.

Zmogljivosti nizkoogljičnih tehnologij se hitro povečujejo

Svetovne zmogljivosti obnovljivih virov so se lani povečale za 800 gigavatov, od tega kar tri četrtine na račun sončne energije. Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov in jedrskih elektrarn pa je lani že presegla skupno rast povpraševanja po električni energiji.

Najhitreje rastoča tehnologija v elektroenergetskem sektorju so sicer bili baterijski hranilniki, katerih zmogljivosti so se lani povečale za okoli 40 odstotkov in dosegle skoraj 110 gigavatov. Poleg tega se je leta 2025 začela tudi gradnja za več kot 12 gigavatov novih jedrskih elektrarn.

IEA v poročilu še ugotavlja, da se je, kljub lanski rasti porabe energije, globalna rast emisij CO₂, povezanih z energijo, upočasnila na približno 0,4 odstotka. Ob tem naj bi razmah nizkoogljičnih tehnologij po letu 2019 preprečil za okoli 3 milijarde ton emisij CO2 na leto, pri čemer pa je bil lani zaznan tudi zanimiv obrat.

Huda zima in višje cene zemeljskega plina ter posledično prehod na večjo uporabo cenejšega premoga so namreč povečale emisije v razvitih gospodarstvih, pri čemer so te prvič od devetdesetih let rasle hitreje (+0,5 %) kot v nastajajočih in razvijajočih se gospodarstvih (+0,3 %). 

VIR: Naš Stik