Na cestnem odseku Podsreda-Bistrica ob Sotli, pri ribniku Trebče, so zaključili prostovoljno prenašanje dvoživk, ki so ga izvajali od leta 1999.

M.K.

Na cestnem odseku Podsreda-Bistrica ob Sotli, pri ribniku Trebče, so zaključili prostovoljno prenašanje dvoživk, ki so ga izvajali od leta 1999.

Cestni odsek s podhodi in trajnimi varovalnimi ograjami za dvoživke označuje tabla »Podhodi za dvoživke«.

Letos so živali na račun zgrajenih podhodov namreč prvič lahko varno prečkale cesto brez pomoči ljudi, so sporočili iz Kozjanskega parka.

Pristojni so na omenjenem cestnem odseku uredili posebno infrastrukturo za zaščito dvoživk. V okviru projekta Life Amphicon so zgradili podhode pod cesto in namestili trajne varovalne ograje.

Cestni odsek s podhodi in trajnimi varovalnimi ograjami za dvoživke

Podhodi živalim omogočajo varen prehod na drugo stran ceste, ograje pa jih usmerjajo proti vhodom v podhode in preprečujejo, da bi zašle na vozišče.

Info center za dvoživke v Kozjanskem parku - Žabja domačija

Gradbena dela so potekala med januarjem in julijem lani pod okriljem Direkcije RS za infrastrukturo, izvajalo pa jih je celjsko podjetje Voc. Ob tem so cesto tudi celovito prenovili, uredili dve novi avtobusni postajališči, prometno signalizacijo, cestne priključke, bankine in odvodnjavanje. Odsek je zdaj dodatno označen s tablami, ki opozarjajo na podhode za dvoživke.

Prvi rezultati so spodbudni. Ob pregledih v deževnih večerih, ko so dvoživke najaktivnejše, so letos na cesti zabeležili le še nekaj deset živali na večer, večinoma z območij izven zaščitenega odseka.

Večini pa so ograje uspešno preprečile dostop do cestišča in jih usmerile v podhode. Uspešnost selitev potrjuje tudi ribnik Trebče, kjer so zabeležili številne mreste, iz katerih so se že razvili paglavci. Število mrestov je primerljivo z lanskim, kar kaže, da je nova ureditev omogočila varno migracijo več tisoč dvoživk.

Nova infrastruktura pa ne bo pomembna le v času spomladanskega razmnoževanja. Ko se mrestitev po nekaj tednih zaključi, se odrasle dvoživke vračajo v gozdove in na travnike, kjer preživijo večino leta. Ta povratna selitev je manj opazna, a dolgotrajnejša.

Podhodi bodo varno pot omogočili tudi mladim živalim, ki se bodo razvile v ribniku in se poleti ali jeseni prvič podale na kopno.

S tem se na tem cestnem odseku vzpostavlja trajna rešitev, ki bo pomembno prispevala k ohranjanju dvoživk in zmanjšanju njihove ogroženosti v prometu, so povzeli v Kozjanskem parku.

VIR: https://svet24.si/