Kopenhagen, 5. maj 2026 – Širitev Evropske unije je ključna za stabilnost Evrope, je na konferenci EUSC poudaril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, ki se je dogodka med 3. in 5. majem 2026 udeležil skupaj z generalno sekretarko Državnega sveta RS dr. Moniko Kirbiš Rojs.

Prvi dan je udeležence na uradnem sprejemu v palači Christiansborg, ki sta ga priredila predsednik danskega parlamenta Søren Gadein kralj Frederik X, nagovoril tudi danski monarh.

V osrednjem delu konference so predsedniki parlamentov razpravljali o ključnih izzivih, s katerimi se sooča Evropa: o njeni vlogi v spreminjajočem se svetovnem redu, o varnosti, širitvi Evropske unije ter o krepitvi demokratične odpornosti v času dezinformacij in tehnoloških sprememb.

Predsednik Državnega sveta je v razpravi o širitvi Evropske unije izpostavil, da vse bolj nestabilno mednarodno okolje zahteva, da Evropa postane močnejši in samostojnejši akter na področju varnosti, pri čemer ima širitev EU izrazito geostrateško razsežnost.

Ob tem je opozoril na pomen vključevanja držav Zahodnega Balkana ter poudaril, da mora širitev potekati vzporedno z notranjimi reformami EU. »Slovenija podpira vse mehanizme, ki regijo Zahodnega Balkana približujejo Evropski uniji, vključno s postopnim vključevanjem v njene politike in notranji trg. Pri tem od držav v regiji pričakujemo jasno zavezo k izvajanju političnih, socialno-ekonomskih in pravosodnih reform,« je dejal ter dodal, da je krepitev medparlamentarnega sodelovanja pomembno orodje približevanja Evropski uniji. 

V razpravi o demokratični odpornosti parlamentov je Lotrič spomnil, da parlamenti v času hitrih tehnoloških sprememb, širjenja dezinformacij in upadanja zaupanja v institucije presegajo zgolj zakonodajno funkcijo. Parlamenti so po njegovih besedah ključni stebri demokratične odpornosti. Poseben pomen za njeno krepitev predstavljajo odprtost, dialog in vključevanje javnosti v procese odločanja, s čimer se krepi zaupanje državljanov. 

Državni svet Republike Slovenije to uresničuje z organizacijo številnih posvetov in okroglih miz, na katerih se srečujejo predstavniki politike, stroke, civilne družbe in gospodarstva. Tak pristop omogoča bolj pregledno obravnavo ključnih vprašanj ter spodbuja konstruktiven dialog.

Poudaril je pomen transparentnega delovanja parlamentov, dialoga s civilno družbo ter vlaganja v digitalno pismenost kot ključnih odgovorov na širjenje dezinformacij in upadanje zaupanja v institucije. »Zaupanje državljanov se ne vzpostavi z besedami, temveč z doslednim in odgovornim delovanjem institucij,« je dejal.

Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju varnosti in neprekinjenega delovanja parlamentov v času hibridnih groženj. Predsednik Lotrič je opozoril, da so se v Evropi v zadnjih letih izrazito povečale hibridne grožnje, vključno s kibernetskimi napadi, napadi na kritično infrastrukturo in poskusi vplivanja na demokratične procese z dezinformacijami. Ob tem je poudaril, da je kontinuiteta delovanja parlamentov tesno povezana z odpornostjo kritične infrastrukture. Stabilni energetski, digitalni in komunikacijski sistemi so po njegovih besedah nujen pogoj za delovanje demokratičnih institucij. Zato je treba vzpostaviti varne komunikacijske kanale, zaščitene informacijske sisteme ter rezervne zmogljivosti za delovanje v izrednih razmerah.

Izpostavil je pomen hitre in verodostojne komunikacije ter odprtega dialoga z javnostjo kot ključnih odgovorov na dezinformacije. 

Predstavil je tudi prispevek Slovenije k regionalni varnosti, zlasti pobudo za vzpostavitev Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu (WB3C) v Podgorici, ki krepi odpornost regije proti kibernetskim grožnjam ter spodbuja sodelovanje in usposabljanje na tem področju. »Če parlamenti odpovejo, odpove tudi demokracija,« je zaključil.

Konferenca se je zaključila s sprejemom skupnih sklepov. Udeleženci so izpostavili, da bo prav tesnejše sodelovanje parlamentov ključno za prihodnjo stabilnost, varnost in demokratično odpornost Evrope. Ob tem so poudarili pomen stalnega medparlamentarnega dialoga v podporo širitvenemu procesu Evropske unije, krepitvi demokratične legitimnosti ter učinkovitemu soočanju s sodobnimi izzivi. Izpostavili so tudi vlogo parlamentov kot temeljnih nosilcev demokratičnega nadzora, varovanja vladavine prava ter zaupanja državljanov, ob hkratni potrebi po večji odpornosti institucij in zaščiti odprtega, pluralnega javnega prostora. 

VIR: Državni svet