Subvencionirana proizvodnja električne energije 2986 proizvodnih naprav s skupno močjo 482 MW je v letu 2025 znašala 1075 GWh, kar je dva in pol‑krat več kot leta 2024. Skupaj je bilo v letu 2025 za podpore izplačanih 105 milijonov evrov, kar je 27 % več kot leta 2024. Največja proizvodnja električne energije v letu 2025 je bila iz SPTE naprav na fosilna goriva, največ izplačil za podpore pa so prejele sončne elektrarne.

Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore družbe Borzen, d.o.o. je leto 2025 zaznamoval ponovni porast subvencionirane proizvodnje električne energije. Ključen razlog za porast skupne proizvodnje, ki je šele drugič v 10 letnem obdobju presegla 1 TWh, je vključitev zmogljivejših SPTE naprav na fosilna goriva v podporno shemo.

Celotna izplačila v letu 2025 so zaradi večje proizvodnje po treh letih ponovno presegla raven 100 milijonov evrov. Za leto 2025 je značilno povišanje proizvodnje zaradi vstopa novih SPTE naprav in posledično višja izplačila iz podporne sheme. Referenčna tržna cena električne energije za leto 2025 je bila 43% nižja kot v letu 2024, kar je pozitivno vplivalo na višine obratovalnih podpor. Zaradi spremenjenih referenčnih cen okoli sto proizvodnih naprav v shemi v letu 2025 kljub proizvodnji ni bilo upravičenih do izplačil za podpore.

Za celotno leto 2025 so bili po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) značilni zelo topli vremenski pogoji. Povprečna letna temperatura zraka je za 1,1 °C presegla dolgoletno povprečje obdobja 1991–2020. Letna količina padavin je dosegla 98 % dolgoletnega povprečja, trajanje sončnega obsevanja pa je bilo približno 7 % daljše od dolgoletnega povprečja.

V slovenski podporni shemi je bilo konec leta 2025 uvrščenih skupaj 2986 elektrarn s skupno nazivno močjo 481,7 MW, kar predstavlja približno 9 % vseh instaliranih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Glede na tip proizvodnje je bilo konec leta 2025 v podporni shemi največ sončnih elektrarn, sledijo hidroelektrarne in SPTE naprave na fosilna goriva. Konec leta 2025 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi sicer za 380 enot manjše kot konec leta 2024, vendar zaradi vstopa večjih novih SPTE naprav na fosilna goriva, je bila skupna nazivna moč vseh naprav v shemi višja za 120 MW.

Za celotno subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 1075 GWh je bilo v letu 2025 skupaj izplačanih 105,1 milijonov EUR (brez DDV) podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V letu 2025 je bila evidentirana za 148 % večja količina proizvedene električne energije kot v letu 2024, izplačanih pa 22,1 milijonov EUR (brez DDV) več podpor kot leta 2024. Povprečna višina izplačane podpore je v letu 2025 znašala 97,7 EUR/MWh in je bila za 49 % manjša kot leto prej.

Glede na tip proizvodne naprave so v letu 2025 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne         →  1,0 mio EUR za proizvodnjo v višini 54,0 GWh,
• sončne elektrarne    →  56,6 mio EUR za proizvodnjo v višini 231,1 GWh,
• bioplinske elektrarne  →  10,8 mio EUR za proizvodnjo v višini 71,6 GWh,
• elektrarne na biomaso  →  10,7 mio EUR za proizvodnjo v višini 54,5 GWh,
• vetrne elektrarne         →  0,2 mio EUR za proizvodnjo v višini 6,8 GWh,
• SPTE na fosilna goriva →  22,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 650,4 GWh,
• druge naprave              →  3,4 mio EUR za proizvodnjo v višini 6,6 GWh.

V primerjavi z letom 2024 je bil v letu 2025 evidentiran znaten porast (za faktor 16) proizvodnje iz hidroelektrarn in večja proizvodnja iz SPTE enot na fosilna goriva (za faktor 7), za četrtino večja proizvodnja iz elektrarn na biomaso in za petino večja proizvodnja iz bioplinskih elektrarn, medtem ko je bila proizvodnja iz sončnih elektrarn v enoletnem obdobju večja samo za 1 %. Glede na strukturo proizvodnje so v letu 2025 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva z 61 % deležem, sledijo sončne elektrarne z 21 %, bioplinske elektrarne z 7 %, elektrarne na biomaso s 5 %, hidroelektrarne s 5 % in vetrne elektrarne z 1 % deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

Skupna izplačila za podpore so bila v letu 2025 napram letu 2024 za 27 % višja. V letu 2025 je bilo izplačanih 223 % več podpor za hidroelektrarne, 134 % več podpor za SPTE enote na fosilna goriva, petino več za bioplinske elektrarne, 12 % več za elektrarne na biomaso in desetino več za sončne elektrarne. Glede na strukturo izplačil so v letu 2025 prevladovale sončne elektrarne z 54 % deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva z 21 %, bioplinske elektrarne z 10 %, elektrarne na biomaso z 10 %, druge elektrarne s 3 % in hidroelektrarne z 1 % deležem vseh izplačanih podpor.

Povezava na statistične podatke 

VIR: https://www.energetika-portal.si/