Aprila je jedrska elektrarna nekoliko zmanjšala količino energije, ki jo oddaja v omrežje.

V običajnih razmerah Nuklearna elektrarna Krško v omrežja oddaja dobrih 700 MW moči. Aprila pa se je ta moč začela postopno zniževati. Iz grafa proizvodnje slovenskih elektrarn na Elesovi spletni strani izhaja, da se njena moč na pragu v teh dneh giblje okoli 690 MW.

»Nižja izhodna moč Nuklearne elektrarne Krško na pragu elektrarne je posledica povečanja lastne rabe elektrarne in predvsem naravnih fizikalnih zakonitosti; nižjega termodinamskega izkoristka sekundarnega kroga zaradi delovanja hladilnih stolpov, ki delujejo zaradi temperaturnih omejitev, povezanih z reko Savo. Njeni pretoki so nizki zaradi pomanjkanja padavin. Moč reaktorja ostaja enaka in stabilna na 100 %,« so nam pojasnili v NEK.  

Ena od omejitev, ki jo mora NEK upoštevati med obratovanjem, je namreč omejitev segrevanja reke Save. Vodo iz Save NEK uporablja v t. i. terciarnem krogu; ki je namenjen odvajanju toplote, ki je ni mogoče izrabiti za proizvodnjo električne energije in jo je treba odvesti v okolje. Črpalke potiskajo savsko vodo skozi kondenzator in jo nato vračajo v reko Savo. Pretok skozi kondenzator znaša okoli 25 m3/s. Pri pretoku skozi kondenzator se savska voda segreje, ker sprejme izparilno toploto izrabljene pare. NEK mora zagotavljati, da dnevna povprečna temperatura reke Save v točki popolnega premešanja, ki je v podslapju HE Brežice, v dnevnem povprečju ne preseže 28 °C in da maksimalen porast temperature reke Save v točki mešanja ne sme preseči 3 °C v dnevnem povprečju. »V primeru približevanja kateri od mejnih vrednosti začne elektrarna delno zapirati terciarni krog in zmanjševati toplotno obremenitev reke. To doseže s postopnim vključevanjem hladilnih stolpov, če pa tudi to ni dovolj, pa je treba ustrezno zmanjšati moč elektrarne,« so še pojasnili v NEK. 

VIR: https://www.nas-stik.si