Ljubljana, 11. maj 2026 - Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta Republike Slovenije je na 51. seji obravnavala predloge nujnih normativnih in sistemskih ukrepov za stabilizacijo slovenskega kmetijstva ter krepitev prehranske varnosti Republike Slovenije.

Na seji so sodelovali predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije ter Civilne iniciative 71.

V razpravi je bilo izpostavljeno, da se slovensko kmetijstvo sooča z vse večjimi pritiski zaradi pretirane administrativne obremenjenosti, zahtevne zakonodaje, podnebnih tveganj, nizke konkurenčnosti ter vse slabšega ekonomskega položaja številnih kmetij. Komisija je ponovno izrazila skrb glede zmanjševanja prehranske samooskrbe, opuščanja kmetovanj, nezainteresiranosti mladih za prevzem kmetij ter vse obsežnejših okoljskih omejitev pri kmetovanju, ki po mnenju sodelujočih pogosto neutemeljeno presegajo evropske standarde.

Nabor predlogov za nujne kratkoročne in dolgoročne ukrepe na področju kmetijstva je obsežen. Med drugim so bili izpostavljeni:

• priprava interventnih ukrepov za pomoč kmetijskim gospodarstvom zaradi visokih stroškov energentov, gnojil in posledic suše,
• poenostavitev administrativnih postopkov in zmanjšanje birokratskih obremenitev za kmete,
• spremembe zakonodaje za hitrejše umeščanje kmetijskih objektov in namakalnih sistemov v prostor,
• okrepitev prehranske samooskrbe ter večji delež slovenske hrane v javnih zavodih in trgovskih verigah,
• izboljšanje položaja mladih prevzemnikov in krepitev medgeneracijskega prenosa kmetij,
• spremembe na področju upravljanja z zvermi in divjadjo,
• spoštovanje lastninske pravice na kmetijskih in gozdnih zemljiščih,
• ter odprava omejitev in ureditev, ki neupravičeno otežujejo kmetovanje.

Komisija je ugotovila, da so deležniki številne predloge v preteklosti že predstavili in predlagali v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar ti niso bili upoštevani.

Komisija meni, da je prehranska varnost strateško vprašanje države ter da mora kmetijska politika temeljiti na podpori domači pridelavi hrane, ohranjanju družinskih kmetij, izboljšanju dohodkovnega položaja kmetov in ustvarjanju primerljivih pogojev kmetovanja z drugimi državami članicami Evropske unije.

Po mnenju komisije mora država ustvariti pogoje, v katerih bo kmetovanje ponovno postalo perspektivno in zanimivo tudi za mlade. Trenutno se mladi zaradi negotovih razmer, preobremenjenosti kmetijstva z administrativnimi zahtevami in slabega družbenega ugleda poklica kmeta vse redkeje odločajo za prevzem kmetij. Komisija meni, da je treba odnos do kmeta in pomen domače pridelave hrane izboljševati že skozi izobraževalni sistem, začenši v osnovni šoli.

Poseben poudarek mora biti namenjen zmanjšanju administrativnih ovir ter večjemu vključevanju kmetijskih organizacij in stroke pri pripravi zakonodaje.

Komisija predlaga, da Vlada Republike Slovenije pri pripravi sprememb in dopolnitev zakonodaje ter podzakonskih aktov s področja kmetijstva upošteva predloge in usmeritve, predstavljene na seji komisije, ter na ta način zaščiti slovensko kmetijstvo, sledi ciljem višje prehranske samooskrbe in prispeva k ohranjanju slovenskega podeželja, da bo to ostalo poseljeno in obdelano ter tudi v prihodnje ohranilo svojo prepoznavnost, urejenost in privlačnost.

Komisija nadalje predlaga, da se pri pripravi predpisov dosledno upoštevajo posebnosti slovenskega kmetijskega prostora ter zagotovi usklajenost nacionalnih zahtev z zakonodajo Evropske unije, brez uvajanja dodatnih omejitev in obremenitev, ki presegajo evropske standarde in nimajo ustreznih strokovnih, razvojnih ali ekonomskih utemeljitev. Republika Slovenija naj v okviru skupne kmetijske politike Evropske unije proaktivno zastopa interese slovenskih kmetov ter si prizadeva za primerljive pogoje kmetovanja z drugimi državami članicami Evropske unije.

Komisija je med drugim sprejela tudi sklep, s katerim Državnemu svetu predlaga sprejem pobude, naslovljene na Vlado Republike Slovenije, da področje kmetijstva opredeli in obravnava kot strateško področje države ter pri pripravi razvojnih, gospodarskih, prostorskih, okoljskih in varnostnih politik dosledno upošteva pomen prehranske varnosti, prehranske suverenosti, višje stopnje samooskrbe, ohranjanja domače kmetijske proizvodnje ter ohranjanja poseljenega in obdelanega slovenskega podeželja. Hkrati naj Vlada Republike Slovenije pristopi k pripravi ustreznih politik, strateških usmeritev in ukrepov za dolgoročno krepitev in razvoj slovenskega kmetijstva ter povečanje odpornosti države na prehranske, gospodarske in geopolitične izzive. 

VIR: Državni svet