Na Zelenem dnevu slovenskega turizma je Slovenska turistična organizacija podelila 50 znakov Slovenia Green. Z njimi je trajnostno usmerjenost potrdilo 22 destinacij, 28 novih ponudnikov pa je prvič vstopilo v Zeleno shemo slovenskega turizma.

Na Zelenem dnevu slovenskega turizma je Slovenska turistična organizacija podelila 50 znakov Slovenia Green. Z njimi je trajnostno usmerjenost potrdilo 22 destinacij, 28 novih ponudnikov pa je prvič vstopilo v Zeleno shemo slovenskega turizma.

AVTOR:

SaMMozavestno

Znaki za 22 destinacij in 28 ponudnikov

Slovenski turizem svojo zeleno zgodbo gradi že več kot desetletje, a ta vse bolj postaja manj slogan in bolj sistem. Na letošnjem Zelenem dnevu slovenskega turizma je Slovenska turistična organizacija podelila 50 znakov Slovenia Green, s katerimi destinacije in turistični ponudniki dokazujejo, da trajnost ni več le komunikacijska obljuba, temveč merljiva praksa.

Znaki so bili podeljeni 22 destinacijam, ki so obnovile svoj znak, in 28 ponudnikom, ki so na novo vstopili v Zeleno shemo slovenskega turizma. Ta danes povezuje že 53 destinacij in več kot 230 turističnih ponudnikov, širše pa več kot 280 destinacij, ponudnikov in upravljavcev, med njimi nastanitve, turistične agencije, naravne parke, znamenitosti, restavracije, kopališča, plaže in kongresne centre.

Najvišji znak tudi za Ljubljano, Brežice, Laško, Kranj in Velenje

Med destinacijami, ki so letos obnovile znak Slovenia Green, jih je pet prejelo najvišji, platinasti znak. To so Ljubljana, Brežice, Laško, Kranj in Velenje. Zlati znak so prejeli Kamnik, Krško, Cerkno, Miren Kras, Celje, Radlje ob Dravi, Idrija, Moravske Toplice in Slovenj Gradec, srebrnega Bela krajina, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Portorož – Piran, Kranjska Gora, Ankaran – Ankaranski polotok in Žirovnica, bronastega pa Kostanjevica na Krki.

Med novimi prejemniki so tudi številni ponudniki nastanitev, restavracije, kongresna centra, turistične znamenitosti ter kopališče. Med njimi so denimo Boutique Hotel Portorose, The Hotel Ljubljana, Vila Muhr, Ribno Alpine Resort, Hotel Maestoso, Restavracija Milka, Gostilna Zeleni rob, Kongresni center Brdo, Festivalna dvorana Bled, Rovi pod starim Kranjem in Naravno kopališče Šobčev bajer.

Kot je ob podelitvi poudarila direktorica STO mag. Maja Pak Olaj, Slovenija trajnost v turizmu sistematično gradi že več kot desetletje, Zelena shema slovenskega turizma pa je eden ključnih razvojnih instrumentov. »Današnjih 50 podeljenih znakov Slovenia Green potrjuje, da trajnost pri nas ni le zaveza, temveč konkretna praksa,« je dejala in dodala, da morajo biti trajnostna prizadevanja podprta z merljivimi rezultati, verodostojnimi dejanji in iskreno komunikacijo.

Turizem, ki ne meri le nočitev

Zeleni dan slovenskega turizma ni bil namenjen le podelitvi priznanj, temveč tudi razmisleku o tem, kako trajnost v turizmu komunicirati bolj iskreno, razumljivo in prepričljivo. Prav to postaja ena od ključnih tem v turizmu, saj gostje vse pogosteje prepoznajo razliko med resničnim trajnostnim delovanjem in splošnimi zelenimi obljubami.

Vodja sektorja za poslovno okolje v turizmu na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Doris Urbančič Windisch je ob tem poudarila, da strategija slovenskega turizma za obdobje 2022–2028 ne zasleduje le večjega števila nočitev, temveč višjo dodano vrednost – tako za gosta kot za lokalno skupnost. Po njenih besedah je Zelena shema slovenskega turizma »hrbtenica trajnostnega razvoja«, pomembno dopolnitev pa predstavlja tudi Nacionalno informacijsko središče za turizem, ki omogoča bolj podatkovno podprto odločanje.

Na dogodku so podelili tudi naziv naj zelene koordinatorice. Prejela ga je Ana Ponikvar iz destinacije Brežice, ki je pomembno prispevala k temu, da so Brežice dosegle najvišji, platinasti znak Slovenia Green.

Strokovni del dogodka je zaznamovalo predavanje dr. Xavierja Fonta, profesorja na Univerzi v Surreyju in enega vodilnih strokovnjakov za trajnostni turizem in trajnostni marketing. Izpostavil je, da trajnostno upravljanje destinacij izboljšuje izkušnjo gosta, povečuje verjetnost njegove vrnitve in pritegne nove goste. Obenem pa je opozoril na nujnost premika od deklarativnih sporočil h konkretnim dokazom in avtentičnim zgodbam.

O tem so govorili tudi udeleženci okrogle mize »Povej zeleno, povej iskreno«, na kateri so razpravljali o tem, kako trajnostne prakse približati zaposlenim, gostom in lokalnemu okolju. Meta Pavlin Avdić, strateška direktorica komunikacijske skupine prvi.prvi., je poudarila, da trajnostna komunikacija ni le vprašanje, kako o trajnosti govorimo, temveč tudi, kako z njo spodbujamo bolj odgovorno vedenje gostov in soustvarjamo kulturo skupnosti.

Iz Jezeršek gostinstva so izpostavili koncept odgovorne kulinarike, v Termah Snovik pa so trajnost predstavili kot temelj razvoja, ki ga gradijo na zdravilni termalni vodi, odnosih z lokalno skupnostjo in Kneippovi filozofiji. Kranj, ki je prav tako prejemnik platinastega znaka, pa bo konec oktobra gostil še svetovno konferenco Green Destinations na Brdu pri Kranju.