Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v prvem četrtletju nadalje okrepila, tako v četrtletni kot medletni primerjavi. Rast so podpirali predvsem domača potrošnja in investicije, medtem ko se je primanjkljaj v menjavi s tujino ohranil. Neposredni učinki zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu se v podatkih za prvo četrtletje še niso odrazili, so pa povečana negotovost in višja inflacijska pričakovanja poslabšali obete za nadaljevanje leta.

Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju glede na zadnje lansko povečala za 0,7 odstotka, medletno pa ob nizki osnovi izpred leta za 3,0 odstotka. Rast je bila precej višja kot v povprečju evrskega območja, kjer je bila po prvih ocenah četrtletna rast BDP 0,1-odstotna, medletna pa 0,8-odstotna.

Domačo končno porabo sta v medletni primerjavi spodbujali zasebna in državna potrošnja. Potrošnja gospodinjstev se je ob obnovljeni realni rasti plač ter še vedno nizki brezposelnosti in razmeroma ugodnemu zaupanju potrošnikov povečala za 2,7 odstotka. Višja kot pred letom je bila tudi državna potrošnja, podprta z rastjo zaposlenosti v sektorju država ter višjimi izdatki za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Rast bruto investicij v osnovna sredstva se je še nekoliko pospešila in dosegla 12,6 odstotka, tako zaradi nadaljnje krepitve investicij v opremo in stroje kot državnih projektov, podprtih tudi z evropskimi sredstvi. Ob povečani geopolitični negotovosti po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu in umirjenem tujem povpraševanju je rast izvoza ostala skromna pri 0,7 odstotka, kar je posledica upada izvoza storitev, medtem ko se je izvoz blaga povečal za skoraj dva odstotka. Uvoz se je ob robustni domači potrošnji okrepil za 1,5 odstotka, posledično pa je neto menjava s tujino znižala gospodarsko rast za 0,5 odstotne točke. Negativen je bil tudi prispevek spremembe zalog (–1,4 odstotne točke). Pregled po dejavnostih kaže, da je rast domače potrošnje spodbujala storitveni del gospodarstva, investicijska aktivnost pa gradbeništvo. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je po lanskem padcu na začetku leta povečala, kar sovpada z izboljšanjem razmer v evropski industriji in medletno večjim izvozom blaga.

Kljub ugodni gospodarski rasti v prvem četrtljetju so se obeti za gospodarsko rast, ki jih bomo v Banki Slovenije predstavili junija v okviru novih makroekonomskih napovedi, poslabšali zaradi povečane geopolitične negotovosti, višjih cen energentov, manj ugodnega mednarodnega okolja in slabših javnofinančnih gibanj. 

VIR: Banka Slovenije