Številni ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih v Sloveniji izvajamo s podporo evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU, so že uspešno izvedeni oziroma bodo zaključeni do konca avgusta 2026. Med njimi je tudi ukrep za krepitev trajnostne mobilnosti preko povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture.

S ciljem krepitve trajnostne mobilnosti v zadnjih letih potekajo obsežna vlaganja v železniško infrastrukturo – predvsem s pomočjo različnih evropskih skladov. Tudi s sredstvi, ki so namenjena okrevanju držav članic po pandemiji v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Naložba za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, ki jo izvajata Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, je finančno najobsežnejša naložba NOO.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture – naložba

Cilj naložbe je povečati zmogljivost železniške infrastrukture in dostopnost železniških postaj.

Za izvedbo največje naložbe NOO je predvidenih 292,61 milijona evrov, od tega 216,30 milijona nepovratnih sredstev in 76,31 milijona evrov posojil Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem). Z izvedbo naložbe je povezanih osem projektov, ki so v glavnini zaključeni. Izvajalcem projektnih del je že bilo izplačanih 99 odstotkov vseh predvidenih sredstev.

Slovenija je z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost nadgradila 49 kilometrov železniških prog, tri železniške postaje in nadvoz v sklopu nadgradnje železniške postaje Ljubljana. Skupaj je bilo nadgrajenih nekaj manj kot 76 kilometrov tirov, 82 kilometrov vozne mreže in ob tirih postavljenih nekaj manj kot 29 kilometrov protihrupnih ograj.  

O projektih:

• Nadgradnja železniške postaje Grosuplje – Za izvedbo projekta, ki so ga zaključili julija 2022, je Evropska unija prispevala 13 milijonov evrov Mehanizma. Na železniški postaji so zgradili dva nova otočna perona z nadstreški in prenovili tirne naprave. Postajno poslopje je dobilo novo fasado, strešno kritino, stavbno pohištvo in obnovljeno čakalnico in sanitarije. Zgradili so nov podhod z dvigali pod železniškimi tiri, ki omogoča dostop z obeh strani postaje ter dodatni podhod na območju Sončnih dvorov. Prav tako so zgradili nov 24,52 metra dolg nadvoz, ki je izboljšal smerni potek glavnega prevoznega tira. Postavili so protihrupne ograje v skupni dolžini 487 metrov.
• Rekonstrukcija železniške postaje Domžale – Za izvedbo projekta, ki so ga zaključili julija 2023, je Evropska unija prispevala 10,41 milijona evrov Mehanizma. Zgradili so nov bočni in otočni peron v dolžini 160 metrov z nadstrešnicami. Prenovili so 1360 metrov tirov in pet kretnic. Postajno poslopje je dobilo novo fasado, streho in stavbno pohištvo ter obnovljeno čakalnico, blagajno, sanitarije ter tehnične prostore. Zgradili so 31 metrov dolg podhod z dvigali pod železniškimi tiri, ki omogoča varen dostop do peronov in povezuje oba dela postaje. Namestili so nove signalnovarnostne, telekomunikacijske in elektroinštalacijske naprave, uredili novo parkirišče, kolesarnice ter avtobusno obračališče.
• Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica – Za izvedbo projekta, ki so ga zaključili januarja 2025, je Evropska unija prispevala 40,05 milijona evrov Mehanizma. Zgradili so dva nova perona z nadstrešnicami in nov 57 metrov dolg podhod z dvigali in stopnišči, ki potnikom omogoča dostop z obeh strani železniške postaje. Obnova postajnega poslopja je skladno s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine obsegala prenovo tehničnih prostorov, čakalnice, blagajne ter delno obnovo fasade in nadstreška ob peronu. Nadgradili so tire in tirne naprave v skupni dolžini nekaj manj kot sedem kilometrov. Zgradili so novo nakladalno rampo za avtovlake, prenovili signalnovarnostne, telekomunikacijske in elektroinštalacijske naprave ter uredili sistem za obveščanje potnikov. Uredili so novo parkirišče, novo avtobusno postajališče in zgradili novo dostopno cesto v dolžini 250 metrov.
• Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice–državna meja – Za izvedbo dveh projektov, ki so ju zaključili septembra 2022, je Evropska unija prispevala dobrih 100 milijonov evrov Mehanizma. Nadgradili so odseke Kranj–Podnart, Podnart–Lesce Bled, Lesce Bled–Žirovnica, Žirovnica–Slovenski Javornik in Slovenski Javornik–Jesenice ter prenovili več kot 32 kilometrov proge. Na odseku Kranj–Podnart so sanirali dotrajane premostitvene objekte, ukinili nivojska prehoda in zgradili nov podvoz Ovsiše pred postajo Podnart. Postavili so tudi protihrupne ograje in nadgradili elektro-napajalne postaje Kranj. Na odseku Podnart–Lesce Bled so obnovili postajališča Otoče, Globoko in Radovljica, sanirali predora Globoko in Radovljica, zgradili nov podvoz v Zalošah in nov podhod v Radovljici. Na odsekih Lesce Bled–Žirovnica–Slovenski Javornik–Jesenice so uredili postaji Žirovnica in Slovenski Javornik, sanirali predor Žirovnica, izboljšali odvodnjavanje ter postavili protihrupne ograje v dolžini 10,43 kilometra ter več podpornih zidov.
• Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Divača – Za izvedbo dveh projektov v skupni dolžini 16,5 km nadgrajene proge, ki so ju zaključili maja 2025, je Evropska unija prispevala 91,98 milijona evrov Mehanizma. Nadgradili so odseke Ljubljana–Brezovica, Brezovica–Preserje in Preserje–Borovnica. Prenovili so 34,93 kilometra tirov, 41,14 kilometra vozne mreže za boljšo elektrifikacijo in zanesljivost prometa ter postavili 17,62 kilometra protihrupnih ograj. Nadgradili so postajališče Tivoli in zamenjali most čez Mali Graben. Prenovili so postajališče Notranje Gorice in mu zagotovili novo peronsko infrastrukturo. Zgradili so 33,5 metra dolg nadomestni most v Notranjih Goricah, prenovili signalnovarnostne naprave. V sklopu prenove postaje Borovnica so zgradili nov 160 metrov dolg bočni in 240 metrov dolg otočni peron z nadstrešnicami in pripadajočo opremo ter nov 24,3 metrov dol podhod. Postajno poslopje je dobilo novo fasado, obnovljeno čakalnico in sanitarije. 
• Gradnja železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v okviru nadgradnje železniške postaje Ljubljana (faza A) – Za projekt, ki so ga zaključili aprila letos, je Evropska unija predvidela 33 milijonov evrov Mehanizma. Gradnja nadomestnega železniškega nadvoza je zajela zamenjavo oziroma razširitev konstrukcije obstoječega nadvoza. Na nadvozu so namestili pet tirov, šesti tir pa bodo namestili ob izvedbi dvotirnosti gorenjske proge. Prilagodili so signalnovarnostne, telekomunikacijske naprave in stabilne naprave električne vleke. V okviru projekta so poglobili Dunajsko cesto in uredili odvodnjavanje meteornih voda s črpališčem.

Dva mejnika, povezana z oddajo javnih naročil za izvedbo projektnih del, je Slovenija uveljavljala v okviru drugega zahtevka za plačilo evropskih sredstev Mehanizma, ki ga je Evropska komisija v celoti izplačala decembra 2023. Cilj, povezan z nadgradnjo železniških postaj Grosuplje in Domžale, je bil del izplačanega četrtega zahtevka za plačilo. Cilj, povezan z dolžino rekonstruiranih železniških prog, je država uveljavlja v okviru petega izplačanega zahtevka za plačilo. Del zadnjega zahtevka, ki ga bo Slovenija poslala na v Bruselj, pa bo cilj, povezan s projektoma gradnje železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v Ljubljani in nadgradnjo železniške postaje v Novi Gorici. 

VIR: Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo