Razvoj energetskega sistema naj bi temeljil na kombinaciji jedrske, hidro in geotermalne energije ter na nekaterih obnovljivih virih, med katerimi ni vetrne energije.

Koalicijska pogodba v poglavju o infrastrukturi in energetiki med splošnimi izhodišči prihodnje energetske oskrbe Slovenije izpostavlja zagotavljanje zanesljive, neprekinjene in cenovne dostopne oskrbe z energijo ter krepitev energetske samozadostnosti Slovenije.

To naj bi zagotavljali s kombinacijo jedrske, hidro in geotermalne energije ter drugih "racionalnih" obnovljivih virov in z nadgradnjo omrežja.

Na evropski ravni naj bi si Slovenija prizadevala tudi za odpravo emisijskih kuponov, pri čemer naj bi znova proučili tudi postavljene roke za opustitev uporabe premoga pri zagotavljanju stabilne energetske oskrbe države.

Vlada bo sprejela tudi potrebne ukrepe za pospešitev investicijskih postopkov ter postopkov umeščanja energetskih projektov v prostor, pri čemer je predvidena tudi vzpostavitev dolgoročnega investicijskega načrtovanja do leta 2040 kot krovne razvojne vizije z opredelitvijo ključnih prioritet ter priprave konkretnih projektov na podlagi Konvencije o prihodnosti Slovenije.

Med konkretnimi projekti je sicer navedeno nadaljevanje projekta JEK2 in gradnja malih modularnih reaktorjev.

Rdeča luč za vetrne elektrarne?

Med omenjenimi racionalnimi obnovljivimi viri, je izrecno zapisano, da se mednje ne šteje vetrna energija.

V Dravskih elektrarnah, ki imajo največ odprtih projektov vetrnih elektrarn, pravijo, da je glede tega znano še premalo podrobnosti, da bi lahko komentirali, kaj to v resnici pomeni za nadaljnjo usodo teh projektov, v katere so doslej vložili že ogromno truda in sredstev.

Vsekakor pa bo treba počakati tudi na posodobitev Nacionalnega energetsko podnebnega programa, ki je v pripravi, in bo moral odgovoriti na vprašanje, kako oziroma s katerimi viri bo Slovenija zagotovila izpolnitev zaveze glede doseganja potrebnega deleža obnovljivih virov v končni rabi energije.

Doslej smo namreč morali ta delež večinoma zagotavljati s statističnim zakupom manjkajočih količin obnovljive energije v drugih državah, za kar smo v minulih letih porabili že približno 20 milijonov evrov. 

VIR: https://www.nas-stik.si