Varuh človekovih pravic je izdal končno poročilo glede vprašanj povezanih s spremembo metodologije obračunavanja omrežnine, v katerem ugotavlja, da so takratni pozivi in ukrepi izvršilne oblasti posegli v neodvisnost Agencije.

Iz urada Varuha človekovih pravic so sporočili, da so na osnovi pregleda različnih stališč, mnenj, nacionalnih strateških dokumentov in evropskih zakonodajnih okvirov ugotovili, »da so takratni pozivi izvršilne oblasti k vrnitvi na prejšnji način obračunavanja omrežnine, zahteve po spremembi metodologije, politični pritiski na vodstvo Agencije za energijo ter poznejši zakonodajni ukrepi, posegli v neodvisnost Agencije in s tem kršili ustavno načelo delitve oblasti, pravico do zdravega življenjskega okolja in načelo pravičnosti.

Brez stabilnega financiranja omrežja so cilji težko uresničljivi

Pri Varuhu človekovih pravic so sicer v zvezi s problematiko obračunavanja omrežnine po novi metodologiji prejeli več pobud, na osnovi katerih so ugotovili, da gre za širšo sistemsko problematiko, ki presega zgolj vprašanje posameznega računa za električno energijo.

Obravnavo so zato razširili in jo usmerili v presojo dolgoročne vzdržnosti omrežninskega sistema, pomena elektroenergetskega omrežja kot hrbtenice zelenega prehoda ter v vprašanje spoštovanja institucionalne neodvisnosti Agencije za energijo kot nacionalnega regulativnega organa.

V uradu Varuha človekovih pravic so pri presoji izhajali tudi iz povezave med omrežninskim sistemom, razvojem elektroenergetskega omrežja in pravico do zdravega življenjskega okolja, pri čemer so ugotovili, da razogljičenje, povečana raba obnovljivih virov, elektrifikacija prometa in ogrevanja ter razvoj novih oblik prožnosti v energetskem sistemu zahtevajo pravočasno, načrtno in finančno vzdržno posodobitev omrežja, ki se zagotavlja ravno preko omrežnine.

»Politično všečni posegi v omrežnino lahko kratkoročno ublažijo pritisk javnosti,« navajajo pri Varuhu človekovih pravic, «vendar ustvarjajo tveganje za odlaganje nujnih vlaganj, za izkrivljanje stroškovnih signalov, za neenako obravnavo uporabnikov in za slabitev regulatorne neodvisnosti kot enega od temeljev evropskega energetskega prava.«

V uradu so ob tem še navedli, da država ob zatrjevanem cilju zaščite odjemalcev ni izčrpala tistih socialnih in ciljno usmerjenih ukrepov za varstvo ranljivih odjemalcev, ki jih za takšne primere predvidevata pravo Evropske unije in nacionalni pravni red. 

VIR: https://www.nas-stik.si