V junijskih novicah pišemo, da so evropski poslanci med obiskom v ZDA razpravljali predvsem o zmanjšanju napetosti med EU in ZDA zaradi evropske digitalne regulacije. Evropski parlament je pripravil tudi poročili o položaju majhnih filmskih trgov v EU in prihodnosti evropskega filma.

EUIPO opozarja na nepovezanost podatkovnih baz o avtorsko zaščitenih delih in imetnikih pravic v EU ter napoveduje pomoč državam Zahodnega Balkana pri varovanju intelektualne lastnine. Evropska komisija je medtem vzpostavila strokovno skupino za podporo izvajanju akta o umetni inteligenci.

Med novicami iz industrije poročamo, da se evropski fikcijski film še vedno močno opira na javna sredstva, medtem ko zasebni kapital ostaja obroben. Pretočne platforme SVOD so lani na globalni ravni dosegle že 2,24 milijarde naročnikov, več kot 70 odstotkov britanskih gospodinjstev pa je naročenih na vsaj eno pretočno platformo. Na Danskem že polovico video vsebin gledajo na spletu. Pretočne platforme nasprotujejo nemškemu zakonu o obveznih investicijah v lokalno in evropsko avdiovizualno produkcijo, Nemčija pa je lani zaradi nelegalnega pretakanja vsebin izgubila 2,4 milijarde evrov.

Digitalna zabava postaja vse bolj povezan ekosistem, saj se kino, pretočne platforme in plačljivi modeli medsebojno dopolnjujejo, hkrati pa se tudi oglaševanje pospešeno seli na splet. Umetna inteligenca bo po ocenah postala pomemben del filmske produkcije, na kar se bodo morali ustvarjalci prilagoditi. K odgovorni uporabi umetne inteligence je pozval tudi papež Leon XIV. Sklop novic iz industrije zaključujemo z dogajanjem na filmskem festivalu v Cannesu.

Pravne novice začenjamo z umetno inteligenco in izzivi, ki jih prinaša kulturnikom in kreativcem. Zaradi zlorab vse več znanih oseb avtorsko zaščiti svojo podobo in glas. Umetna inteligenca ter deljenje vsebin spreminjata evropsko avtorsko pravo, pri čemer ostajajo odprta številna vprašanja glede uporabe zaščitenih del za šolanje sistemov. Sodišče EU je razsodilo, da je pravično nadomestilo pri uporabi del na spletu nujno, vendar le za dejansko uporabljena dela. Britansko višje sodišče pa krepi orodja za boj proti piratskim spletnim stranem.

EVROPSKE INSTITUCIJE

Evropski poslanci na obisku v ZDA predvsem o zmanjšanju napetosti med EU in ZDA zaradi evropske digitalne regulacije

Evropski parlament: Skupina evropskih poslancev je pred dnevi obiskala ZDA, kjer so z ameriškimi kolegi, regulatorji in predstavniki industrije razpravljali o digitalni regulaciji, zlasti o evropskih pravilih za tehnološke platforme in digitalno politiko. Namen obiska je bil pojasniti cilje zakonodaje EU (kot je npr. akt o digitalnih trgih) ter zmanjšati napetosti in nesporazume med EU in ZDA glede regulacije velikih tehnoloških podjetij. Več o tem tukaj.

Evropski parlament s poročiloma o položaju majhnih filmskih trgov v EU in prihodnosti evropskega filma

Evropski parlament: Parlament je pripravil poročili, v katerih obravnava položaj majhnih filmskih trgov v EU in prihodnost evropskega filma. V prvem predvsem poudarja, da se manjši trgi soočajo z omejenimi produkcijskimi zmogljivostmi, majhnimi domačimi občinstvi in močno konkurenco večjih jezikovnih in produkcijskih centrov. Poudarja, da imajo ti trgi ključno vlogo pri ohranjanju kulturne raznolikosti in evropske avdiovizualne identitete, vendar so pogosto strukturno šibkejši. V drugem pa pojasnjuje, kako se evropski filmski finančni sistem spreminja pod pritiskom več dejavnikov, od naraščajočih stroškov produkcije, večje previdnosti financerjev do močnega vpliva globalnih pretočnih platform, kar vodi v manj tveganja in bolj “varne” filme. Več o tem tukaj.

EUIPO opozarja na nepovezanost podatkovnih baz glede avtorsko zaščitenih del in imetnikov pravic v EU

EUIPO: Študija Evropskega urada za intelektualno lastnino (EUIPO) ugotavlja, da so podatki o avtorsko zaščitenih delih, avtorjih in imetnikih pravic v EU razpršeni po številnih nepovezanih javnih in zasebnih podatkovnih bazah, kar povzroča podvajanje zapisov, nedoslednosti in višje administrativne stroške. Raziskava poudarja, da sicer že obstajajo mednarodni standardi in identifikatorji (npr. ISBN, ISRC in ISNI), vendar se ti med sektorji in državami uporabljajo neenotno, zato je interoperabilnost omejena. Kot možno rešitev predlaga razvoj pobude CopyrightView, ki bi povezovala obstoječe vire podatkov in izboljšala preglednost. Več o tem tukaj.

EUIPO bo pomagal državam Zahodnega Balkana na področju varovanja intelektualne lastnine

EUIPO: Evropska komisija in Evropski urad za intelektualno lastnino (EUIPO) sta uradno zagnala projekt EU4IP Western Balkans. Gre za platformo sodelovanja z uradi za intelektualno lastnino držav Zahodnega Balkana, s katero naj bi okrepili sisteme varovanja intelektualne lastnine v teh državah. Projekt vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo, v omejenem regionalnem okviru pa tudi Moldavijo, ter predstavlja razširitev že obstoječih programov EU na področju intelektualne lastnine. Projekt bo sicer trajal tri leta. Več o tem tukaj.

Evropska komisija s strokovno skupino za podporo izvajanju akta o umetni inteligenci

Evropska komisija: Komisija je ustanovila neodvisni strokovni skupini (Scientific Panel in Advisory Forum) za podporo izvajanju in nadzoru akta o umetni inteligenci. Panel sestavlja 60 neodvisnih strokovnjakov za napredno umetno inteligenco, ki bodo pomagali Uradu EU za umetno inteligenco pri zaznavanju sistemskih tveganj, klasifikaciji modelov in metodah testiranja. Advisory Forum pa združuje strokovnjake iz akademije, industrije, civilne družbe in evropskih agencij ter svetuje pri standardizaciji in praktičnem izvajanju pravil akta v državah članicah. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA

Evropski fikcijski film se še vedno močno opira na javna sredstva, zasebni kapital ostaja obroben

ScreenDaily: Evropski fikcijski film večino financiranja (47 odstotkov) dobi iz kombinacije javnega financiranja in produkcijskih spodbud, preostanek pa od televizijskih hiš (18 odstotkov), vložkov producentov (17 odstotkov) in predprodaje (15 odstotkov). Drugi viri financiranja, vključno z zasebnim kapitalom, so zanemarljivi, kaže poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija, ki ga povzema portal ScreenDaily. Več o tem tukaj.

SVOD platforme so imele lani na globalni ravni 2,24 milijarde naročnikov

Omdia: Ponudniki naročniškega videa na zahtevo (SVOD) so lani imeli 2,24 milijarde naročnikov, kar je 17,6 odstotka več kot leto prej. Letos naj bi se rast umirila in naj ne bi več dosegala dvomestnih stopenj, kaže poročilo analitske družbe Omdia. Medtem ko platforme SVOD beležijo rast, pa so klasični ponudniki televizije na zahtevo (VOD) zabeležili upad naročnin, in sicer za skoraj dva odstotka na 1,03 milijarde naročnikov. Več o tem tukaj.

Več kot 70 odstotkov britanskih gospodinjstev naročenih na vsaj eno pretočno platformo

Advanced Television: Več kot 70 odstotkov britanskih gospodinjstev (20,8 milijona gospodinjstev) je bilo v prvem letošnjem četrtletju naročenih na vsaj eno pretočno platformo, kar je 200.000 več kot ob koncu lanskega leta, kaže raziskava organizacije Barb. Največji igralci so še naprej Netflix, na katerega je naročenih 18,1 milijona britanskih gospodinjstev, Amazon Prime Video (13,7 milijona) in Disney+ (7,8 milijona). Več o tem tukaj.

Danci polovico video vsebin gledajo na spletu

Mediavision: Danski gledalci polovico vseh video vsebin zdaj gledajo na globalnih platformah, kot so YouTube, Netflix in Meta, ugotavlja raziskava Mediavision. Lani je bila ta številka za tri odstotne točke nižja. Rast njihovega deleža je predvsem posledica hitre rasti videa na socialnih omrežjih  (npr. Na TikTok, YouTube Shorts) in pretočnih storitev, medtem ko klasična televizija še naprej izgublja delež. Več o tem tukaj.

Pretočne platforme nasprotujejo nemškemu zakonu o obveznih investicijah v lokalno in evropsko avdiovizualno produkcijo

Advanced Television in Financial Times: Pretočne platforme so kritizirale odločitev nemške vlade, da sprejme predlog zakona, po katerem bodo morale platforme in televizijske hiše najmanj osem odstotkov prihodkov, ustvarjenih v Nemčiji, vložiti v nemško oziroma evropsko avdiovizualno produkcijo. Platforme ukrep označujejo kot protekcionističen in opozarjajo, da bi lahko zmanjšal privlačnost vlaganj v Nemčiji, medtem ko vlada poudarja, da gre za nujen ukrep za več domačih produkcij in večjo konkurenčnost nemškega filmskega sektorja. O tem je poročal tudi Financial Times. Več o tem tukaj in tukaj.

Nemčija lani zaradi nelegalnega pretakanja izgubila 2,4 milijarde evrov

Advanced Television: Pretakanje prek piratskih spletnih strani je lani v Nemčiji povzročilo 2,4 milijarde evrov gospodarske škode, kar je za tretjino več kot leta 2022, kaže študija združenja Vaunet. Neposredna škoda za medijska podjetja znaša okoli 1,5 milijarde evrov, država pa naj bi zaradi piratstva izgubila približno 542 milijonov evrov davkov in prispevkov. Raziskava ocenjuje, da je lani nezakonite vsebine spremljalo 7,7 milijona ljudi, predvsem v starostni skupini od 16 do 33 let, zato industrija poziva k hitrejšemu odstranjevanju piratskih vsebin in učinkovitejšemu blokiranju nezakonitih prenosov. Več o tem tukaj.

Digitalna zabava postaja povezan ekosistem, saj se kino, pretočni in plačljivi modeli dopolnjujejo

Advanced Television: Portal je objavil študijo z naslovom Živeti z digitalom, ki opisuje širši premik v digitalni zabavni industriji, kjer se različni medijski formati vse bolj povezujejo v enoten oziroma prepleten ekosistem. Glavna ugotovitev je, da uporabniki ne delujejo več znotraj enega kanala (npr. samo kino ali samo pretočne platforme), temveč prehajajo med kinom, pretočnimi platformami in plačljivimi digitalnimi vsebinami, odvisno od vrste vsebine in trenutka v “življenjskem ciklu” filma ali serije. Študija poudarja, da je kino še vedno pomemben in začetni stik z vsebino, medtem ko se pretočni in transakcijski modeli (npr. plačilo za zgodnji dostop) vse bolj dopolnjujejo, ne pa tekmujejo. Več o tem tukaj.

Tudi oglaševanje se hitro seli na splet

Advanced Television: Poročilo združenja Vaunet ugotavlja, da se nemški trg oglaševanja hitro preusmerja iz klasične televizije k pretočnim platformam, pri čemer skupni oglaševalski prihodki sicer rastejo, a skromneje kot v preteklih letih. Največ koristi od tega prehoda pa imajo globalni tehnološki velikani (Alphabet, Amazon, ByteDance in Meta), ki naj bi leta 2026 skupaj obvladovali približno 72 odstotkov oglasov na področju z oglasi podprtih pretočnih storitev. Več o tem tukaj.

Umetna inteligenca postaja pomemben del filmske produkcije, ustvarjalci se bodo morali na to navaditi

ScreenDaily: Umetna inteligenca je velika poslovna priložnost za filmsko industrijo, pa tudi potencialna grožnja delovnim mestom, je bilo slišati na konferenci AI On The Lot v Los Angelesu. Udeleženci so poudarili, da umetna inteligenca že pospešuje razvoj projektov, znižuje produkcijske stroške ter odpira nove možnosti licenciranja vsebin, glasov in podob znanih osebnosti, obenem pa so opozorili na potrebo po jasnih pravilih glede avtorskih pravic, uporabe podatkov in preglednosti pri delu z generativnimi modeli. Kljub pomislekom glede izgube delovnih mest je prevladovalo stališče, da bo umetna inteligenca postala pomemben del filmske produkcije, pri čemer bodo ustvarjalci, ki jo bodo znali učinkovito uporabljati kot orodje, v prednosti pred tistimi, ki se ji bodo upirali. Več o tem tukaj.

Tudi papež Leon XIV pozval k odgovorni uporabi umetne inteligence

Politico: Papež Leon XIV je pozval države in tehnološka podjetja, naj vzpostavijo stroge mednarodne regulacije, da bi preprečili koncentracijo moči v rokah peščice velikih korporacij ter zlorabe umetne inteligence na področjih nadzora, dezinformacij in vojaške uporabe. Papež poudarja, da mora umetna inteligenca ostati pod nadzorom človeka in služiti skupnemu dobremu, ne pa logiki profita ali avtomatizirane moči, saj bi sicer posledice za družbo lahko postale nepopravljive. Več o tem tukaj.

Sklop novic o dogajanju na filmskem festivalu v Cannesu

SAA je zbral tudi nekaj najpomembnejših novic o dogajanju na filmskem festivalu v Cannesu, ki je potekal sredi maja. Veliko je bilo govora o financiranju evropskega filma in programu Agora EU, o čemer so poročali Cineuropa, Cineuropa, FERA in Nordisk Film & TV Fond, pa tudi o izzivih, ki jih za filmske ustvarjalce prinaša umetna inteligenca. O tem sta poročala The Hollywood Reporter in ScreenDaily.

PRAVNE ZADEVE:

Slavne osebe zaradi zlorab umetne inteligence vse pogosteje avtorsko zaščitijo tudi svojo podobo in glas

The Conversation: Avtorsko pravo praviloma ne ščiti človekovega glasu, zato je ukrepanje proti posnetkom, ki s pomočjo umetne inteligence posnemajo glas znanih oseb, pogosto zapleteno. Primer pevke Taylor Swift, ki je zaščitila svojo podobo in glas, kaže, da se ustvarjalci vse pogosteje zatekajo k tovrstni pravni zaščiti. Več o tem tukaj.

EU pri regulaciji umetne inteligence zanemarja pravni status vsebin, ki jih sistemi ustvarijo

Kluwer Copyright Blog: Komentar z naslovom Slepa pega v središču politike EU o avtorskem pravu in umetni inteligenci, v katerem avtor poudarja, da EU pri regulaciji umetne inteligence preveč pozornosti namenja temu, katere podatke sistemi uporabljajo za šolanje, premalo pa temu, kaj dejansko generirajo. Avtor ocenjuje, da je srž problema v tem, da lahko umetna inteligenca generira nove vsebine, pri katerih ni jasno, kdo je pravni avtor ali kdo zanje odgovarja. Zato opozarja, da je v evropski politiki prisotna “slepa pega”, saj nadzor nad vhodnimi podatki ne rešuje vprašanja pravic nad izhodnimi rezultati. Več o tem tukaj.

Umetna inteligenca in deljenje vsebin spreminjata evropsko avtorsko pravo, ostajajo odprta vprašanja rabe zaščitenih vsebin za šolanje sistemov

IRIS: Umetna inteligenca in platforme za deljenje vsebin spreminjajo evropsko avtorsko pravo, predvsem v kontekstu pravil EU o t. i. izjemah za tekstovno in podatkovno rudarjenje ter uporabi zaščitenih del za šolanje sistemov umetne inteligence. Članek poudarja, da je ključno pravno vprašanje, če in pod kakšnimi pogoji lahko upravljalci umetne inteligence uporabljajo avtorsko zaščitene vsebine za šolanje svojih modelov ter kako zagotoviti ravnotežje med inovacijami in pravicami ustvarjalcev. Obstoječi pravni okvir EU še vedno pušča precej odprtih vprašanj glede transparentnosti, dovoljenj in nadomestil, zato bo prihodnja regulacija morala bolj jasno določiti pravila za uporabo vsebin s strani umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Sodišče EU: Pravično nadomestilo je nujno v primeru uporabe del na spletu, vendar le za dejansko uporabljena dela

HuffPost in Kluwer Copyright Blog: Sodišče EU je pritrdilo Italiji, da lahko založniki zahtevajo pravično nadomestilo, kadar platforme uporabljajo njihove vsebine na spletu. Hkrati pa je pojasnilo, da to ne pomeni obvezne licence. Meta na primer ni dolžna plačevati za novice, ki jih ne uporablja, in se lahko odloči, da jih na svojih platformah sploh ne prikazuje. Sodba tako potrjuje pravico založnikov do plačila za uporabo njihovih vsebin, vendar platformam pušča možnost, da se takšni uporabi preprosto odpovejo. Sodba je pomembna ne le za medijsko industrijo, ampak tudi za druge industrije znotraj kulturno-kreativne panoge. Več o tem tukaj in tukaj.

Britansko višje sodišče krepi orodja za boj proti piratskim spletnim stranem

Broadband TV News: Višje sodišče v Združenem kraljestvu je razširilo nabor odredb, s katerimi lahko blokirajo različne piratske strani. Gre za pravni mehanizem, ki imetnikom pravic (npr. filmskim studiem in TV-hišam) omogoča hitrejše in bolj fleksibilno blokiranje piratskih spletnih strani, tudi ko te pogosto menjajo domene ali se preoblikujejo, ne da bi morali vsakič znova vlagati nove sodne zahtevke. Nova ureditev je odziv na vse bolj “dinamične” piratske mreže, ki uporabljajo avtomatizirano ustvarjanje domen in hitro migracijo storitev, zato sodišče omogoča bolj sistematično in razširjeno blokiranje celotnih kategorij strani. Več o tem tukaj. 

VIR: Zavod AIPA