Konec marca letos je Inštitut Razvojnik v Ljubljani gostil prof. Artura Brisa, direktorja Svetovnega centra za konkurenčnost IMD, enega vodilnih svetovnih strokovnjakov za konkurenčnost držav. Na dogodku »Majhne države zmagujejo. Kdaj bo med njimi Slovenija?« je opozoril, da ima Slovenija odlične razvojne temelje, vendar zaostaja pri ključnih dejavnikih, ki odločajo o uspehu držav: investicijah, učinkovitosti države, privabljanju talentov in sposobnosti izvajanja reform.

• Slovenija je na lestvici IMD World Competitiveness Ranking 2026 padla na 49. mesto med 70 državami.
• Tako nizko nismo bili že od pobiranja po finančni krizi.
• Padamo na vseh štirih stebrih konkurenčnosti, tudi na področjih, ki so veljala za naše največje prednosti.
• Slovenski izvozniki ostajajo med najboljšimi na svetu, kljub čedalje manj prijaznemu domačemu poslovnemu okolju.

Manj kot tri mesece pozneje najnovejša lestvica IMD World Competitiveness Ranking 2026 potrjuje, da so bila ta opozorila upravičena. Slovenija je letos padla še za tri mesta in se uvrstila na 49. mesto med 70 državami sveta. Tako nizko ni bila že od obdobja pobiranja po finančni krizi, njena uvrstitev pa se je v zadnjih šestih letih močno poslabšala.

Padamo skoraj povsod – tudi tam, kjer smo bili nekoč najboljši

Najbolj zaskrbljujoče ni samo to, da Slovenija pada. Skrbi predvsem, da nazadujemo na področjih, ki so veljala za naše največje razvojne prednosti. V zadnjih letih padamo na vseh štirih osnovnih stebrih konkurenčnosti. Tradicionalno nekonkurenčna ostajata poslovna učinkovitost in učinkovitost vlade, pri slednji smo padli za 7 mest. Leto smo močno upadli tudi na področju gospodarske uspešnosti, ki je bila prejšnja leta naš najmočnejši steber, stagnira pa tudi drug običajno močan steber infrastruktura.  

Posebej zaskrbljujoči so padci na področju družbenega okvirja in izobraževanja. To sta področji, na katerih je Slovenija desetletja gradila svojo identiteto in konkurenčnost – zaradi kakovosti življenja, socialne stabilnosti in visoke ravni človeškega kapitala. Po samo dveh kategorijah od 20 se Slovenija uvršča v zgornjo tretjino držav, po kar 11 pa v spodnjo tretjino. V številnih podrobnejših kazalnikih smo med zadnjimi petimi državami na lestvici.

Izvozniki vlečejo naprej, država zavira

Najboljša slovenska uvrstitev med vsemi dvajsetimi kategorijami je ponovno na področju mednarodne trgovine. Slovenski izvozniki, kljub razmeroma neprijaznim pogojem poslovanja, še vedno sodijo v sam svetovni vrh. Slovenija je po tej kategoriji celo izboljšala uvrstitev in je zdaj na osmem mestu. Po odprtosti gospodarstva, merjeni z deležem izvoza v BDP, pa se uvršča celo na drugo mesto na svetu. Prav ta kontrast je najbolj poveden. Medtem ko gospodarstvo tekmuje z najboljšimi na svetu, država vse težje ustvarja pogoje, ki bi ta uspeh podpirali. Pri prilagodljivosti vladnih politik gospodarskim razmeram je Slovenija šele na 68. mestu. Med zadnjimi petimi državami smo tudi po oceni, kako pravni in regulatorni okvir spodbujata konkurenčnost. Zelo slabo je tudi stanje na področju nevarnosti odhodov tujih podjetij iz države, kjer smo v enem letu iz sredine lestvice zdrsnili na 65. Mesto. V zadnjih letih je Slovenijo zapustilo kar nekaj velikih podjetji, kar je slab signal za druge in hkrati velik izpad za javne finance in s tem širšo blaginjo.

Države, s katerimi smo se primerjali, so nas prehitele

Pogled na vrh lestvice razkriva zanimivo dejstvo: med najbolj konkurenčnimi državami prevladujejo majhne države z manj kot desetimi milijoni prebivalcev. Švica, Danska, Irska, Švedska in Nizozemska dokazujejo, da velikost države in evropski institucionalni model nista ovira za razvoj. Ravno nasprotno. Manjše države so pogosto bolj prilagodljive, hitreje sprejemajo reforme, učinkoviteje organizirajo institucije in ustvarjajo spodbudnejše poslovno okolje. Slovenija ima vse možnosti, da bi bila med njimi. A lestvica IMD kaže, da tega potenciala ne izkorišča. Pred nami so že številne države, ki so po velikosti, zgodovini ali razvojnem izhodišču primerljive s Slovenijo. Češka, Estonija, Latvija in Litva so z relativno podobnimi izhodišči zgradile bistveno bolj konkurenčne gospodarske sisteme. Za Slovenijo je v Evropski uniji ostalo le še šest držav: Grčija, Madžarska, Hrvaška, Bolgarija, Romunija in Slovaška.

Razvojni alarm: investicije, trg dela in institucije

Letošnje poročilo potrjuje nadaljnje padce ali stagnacijo na področjih, na katera je Inštitut Razvojnik opozarjal že marca letos:

• mednarodne investicije: 58. mesto, brez katerih ni razvojnega preskoka,
• institucionalni okvir: 48. mesto, ki vključuje pravno varnost, zanesljivost institucij in zaupanje v sistem,
• davčna politika: 56. mesto, zaradi nestabilnosti in nepredvidljivosti,
• poslovna zakonodaja: 61. mesto, po padcu za deset mest,
• trg dela: 67. mesto, predvsem zaradi bega možganov, nizke privlačnosti za tuje talente in šibkega sistema vajeništva.

Slovenija je močno nazadovala tudi na področju javnih financ in padla na 53. mesto, predvsem zaradi povečanja primanjkljaja in slabšega upravljanja javnih financ. Slovenija ima potencial. Vprašanje je, ali ima voljo. Mag. Sonja Šmuc, direktorica Inštituta Razvojnik, ob objavi rezultatov: »Slovenija ne izgublja zato, ker bi bila majhna. Izgublja zato, ker prepočasi sprejema dobre razvojne odločitve in prehitro slabe. Medtem ko naši izvozniki uspešno tekmujejo z najboljšimi na svetu, jim država prepogosto postavlja ovire namesto pogojev za rast. To ni usoda in ni neizogibno. Slovenija ima potencial zmagovalke. Ali ga bodo uresničili, je odvisno samo od nas: ali bomo še naprej verjeli, da pečene piške rastejo na drevesih ali pa bomo sprejemali odločitve, ki bodo spodbujale, da posadimo čim več dreves in vzgojimo čim več pišk.«

Konkurenčnost ni usoda. Je odločitev.

V Inštitutu Razvojnik zato opozarjamo, da je skrajni čas, da konkurenčnost postane nacionalna razvojna prioriteta. Slovenija ima še vedno tri ključne razvojne temelje: izvozno gospodarstvo, znanje in kakovost življenja. To so prednosti, ki jih mnoge države nimajo. Za resničen razvojni pospešek pa so potrebne odločitve, ki bodo te prednosti povezale z investicijsko dinamiko, učinkovito državo in bolj odprtim razvojnim okoljem.

***

Inštitut Razvojnik je v zadnjih mesecih pripravil razvojno orodje in vrsto analiz, s katerimi opozarja na ključne izzive konkurenčnosti Slovenije ter predlaga konkretne rešitve.

• Pripravili prvo javno orodje za simulaciji proračuna v Sloveniji: Prvo javno orodje: Poglej, kako deluje proračun - Razvojnik
• Analizirali nekatere izzive našega institucionalnega okvira, predvsem trajanja sodnih postopkov: Sodišča: krajši postopki, vendar ne povsod - Razvojnik ; Država sama ustvarja zahtevne spore - Razvojnik
• Predstavili izzive in predloge energetske odvisnosti in odpornosti Slovenije: Energetska odpornost Slovenije - Razvojnik
• Opozorili na izzive na področju delovno aktivnega prebivalstva: Priseljevanje kot krpanje ali kot strategija? - Razvojnik
• Že pred časom začeli predstavili različne poglede na razvojno kapico: Kaj je razvojna kapica in kako deluje? - Razvojnik
• Opozarjali na nevaren predviden letni primanjkljaj: Javni dolg v %BDP upada, a nominalno raste - Razvojnik
• Pregledovali izzive naših diplomantov: Diplomanti z omejenimi priložnostmi  - Razvojnik in trga IKT talentov Odliv IKT talentov in zamujene priložnosti - Razvojnik

*** 

Osnovne informacije | Inštitut Razvojnik

Inštitut Razvojnik je slovenski think-tank, ki deluje kot neodvisna analitično-raziskovalna platforma za oblikovanje boljših javnih politik in reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije. Temelji na načelih neodvisnosti, analitičnosti, liberalnosti in transparentnosti, vse analize in orodja pa so javno dostopni.

Njegovo poslanstvo je prispevati k sprejemanju bolj premišljenih odločitev, ki krepijo družbeno blaginjo in dobrobit ljudi. Vizija inštituta je Slovenija z višjim življenjskim standardom, večjo samostojnostjo ljudi ter vključujočo in odporno družbo.

Inštitut vodi misel:

»Dobre odločitve gradijo boljše življenje.«

• Spletna stran: www.razvojnik.si

VIR:  Inštitut Razvojnik